VSRS Sklep Dsp 49/2009

Pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje se zavrže.

Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi nezakonitost odločb tožene stranke št. 16 0978441 z dne 10.8.2007 in št. P 0978441 z dne 27.11.2007 (delno) in da se tožniku prizna pravica do invalidnine. Pri tožniku je ugotovilo samo telesno okvaro (skupno) v višini 40 %, kar glede na to, da v primeru TO, ki je posledica bolezni ali nesreče izven dela ne dosega 50 %, ni podlaga za priznanje pravice do invalidnine.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu. Sklenilo je, da se revizija ne dopusti.

3Zoper sodbo in zoper sklep, da se revizija ne dopusti, se pritožuje tožnik in navaja, da je sklep sodišča nepravilen in nezakonit. Navaja, da sta nižji sodišči napačno ugotovili, da dve tožnikovi telesni okvari, vsaka po 30 %, predstavljata višji odstotek. Gre namreč za dve samostojni telesni okvari, ki nimata nobene zveze druga z drugo, zato ju ni mogoče spraviti na en imenovalec. Odločitev sodišč je tudi v nasprotju s prakso Vrhovnega sodišča. Zato je predlagal, da Vrhovno sodišče napadani sodbi razveljavi in samo odloči o nepravilnosti razsodb nižjih sodišč.

4Pritožba je bila v skladu z določbo 366. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) in 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list RS, št. 2/2004) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5Pritožba zoper sodbo ni dovoljena, zoper sklep pa ni utemeljena.

6Ker je vsaj formalno tožnik vložil pritožbo zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, da se revizija ne dopusti, predlog tožnika, da se razveljavita napadani sodbi ali da Vrhovno sodišče samo odloči o nepravilnosti razsodb, niti formalno niti vsebinsko v skladu z zahtevami veljavnih predpisov.

7Glede pritožbe, vložene zoper sodbo sodišča druge stopnje, Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v skladu s prvim odstavkom 333. člena ZPP pritožba redno pravno sredstvo zoper sodbo sodišča prve stopnje. Zoper sodbo sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, temveč so dovoljena le še izredna pravna sredstva. Ker tudi ZDSS-1 ni določil splošne pritožbe zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, ampak le pritožbo zoper sklep o nedopustitvi revizije, je Vrhovno sodišče pritožbo tožnika zoper sodbo sodišča druge stopnje kot nedovoljeno zavrglo (343. člen ZPP v zvezi s 1. točko 365. člena ZPP).

8Sodišče glede na določbe prvega odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 – Uradni list RS, št. 2/2004) dopusti revizijo, ki sicer glede na določbe 31. člena ZDSS-1 ne bi bila dovoljena, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (prva alineja), ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (druga alineja). Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 je zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, dopustna pritožba samo iz razloga po drugi alineji prvega odstavka tega člena.

9Tudi pritožba zoper sklep o nedopustitvi revizije je dovoljena samo iz razlogov, določenih v zakonu. Pritožba konkretno ne navaja, v katerem primeru naj bi šlo za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma za neenotnost v praksi sodišča druge stopnje, kar bi moral v pritožbi navajati tožnik. Ker pritožba ne pove, v katerih primerih sodna praksa VDSS odstopa od svoje lastne prakse ali od prakse Vrhovnega sodišča, pritožbi tožnika ni mogoče ugoditi in dopustiti revizije, kot to predvideva četrti odstavek 32. člena ZDSS-1, zato je sodišče pritožbo zavrnilo v skladu z določbo 353. člena ZPP.