VSL sklep II Cp 3566/2009

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi:

„1. V korist tožeče stranke se tožencema prepoveduje obremenitev in odsvojitev ter kakršnokoli ravnanje, ki bi povzročilo dodatno škodo upniku- tožniku na nepremičnini parc. št. 17/6, ekst. sadovnjak v izmeri 1206,00 m2, vpisani v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Kranju pri vl. št. 997, k.o. K, in sicer na deležu prvotožene stranke do 30/100. Prepoveduje se tudi vknjižba lastninske pravice na navedeni nepremičnini na drugotoženo stranko na podlagi prodajne pogodbe št. 1313154365, z dne 13.1.2009, na deležu prvotožene stranke, do 30/100 in se ti dve prepovedi vpišeta v zemljiški knjigi.

2. V primeru kršitve 1. točke te začasne odredbe sta toženi stranki dolžni plačati denarno kazen in sicer prva toženka v višini 2.000,00 EUR, druga toženka pa v višini 200.000,00 EUR, skladno z drugim in tretjim odstavkom 226. člena ZIZ.

3. Ta začasna odredba velja 60 dni po pravnomočnosti sodbe izdane v sporu na podlagi te tožbe.

4. Ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve.

5. Toženi stranki sta dolžni tožeči stranki povrniti stroške za predlog in sklep o začasni odredbi, vključno z zakonskimi zamudnim obrestmi od izdaje odločbe sodišča dalje do plačila, v 8 dneh pod izvršbo.“

zavrže.

V preostalem delu (kolikor pritožnik terja ugoditev predlogu), se pritožba zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi:

„1. V korist tožeče stranke se tožencema prepoveduje obremenitev in odsvojitev ter kakršnokoli ravnanje, ki bi povzročilo dodatno škodo upniku - tožniku na nepremičnini parc. št. 17/6, ekst. sadovnjak v izmeri 1206,00 m2, vpisani v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Kranju pri vl. št. 997, k.o. K, in sicer na deležu prvotožene stranke do 30/100. Prepoveduje se tudi vknjižba lastninske pravice na navedeni nepremičnini na drugotoženo stranko na podlagi prodajne pogodbe z dne 13.1.2009, na deležu prvotožene stranke, do 30/100 in se ti dve prepovedi vpišeta v zemljiški knjigi.

2V primeru kršitve 1. točke te začasne odredbe sta toženi stranki dolžni plačati denarno kazen, in sicer prva toženka v višini 2.000,00 EUR, druga toženka pa v višini 200.000,00 EUR , skladno z drugim in tretjim odstavkom 226. člena ZIZ.

3Ta začasna odredba velja 60 dni po pravnomočnosti sodbe izdane v sporu na podlagi te tožbe.

4Ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve.

5Toženi stranki sta dolžni tožeči stranki povrniti stroške za predlog in sklep o začasni odredbi, vključno z zakonskimi zamudnim obrestmi od izdaje odločbe sodišča dalje do plačila, v 8 dneh pod izvršbo.“

Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, naj se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe oz. naj se izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno obravnavo in odločanje prvostopnemu sodišču, pri čemer so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. Poudarja, da mu bo z morebitnim vpisom nastala težko nadomestljiva škoda. Gre za načrtovana dejanja toženke, ki želi tožnika povsem izključiti od njegovih solastnih upravičenj tako na sporni nepremičnini kot tudi upravičenj, ki jih ima tožnik na drugih nepremičninah, ki so predmet pravde opr. štev. I P 468/2008. To izhaja tudi iz dejstva, da je bil zaznamovan vrstni red za pridobitev lastninske pravice z veljavnostjo vključno 4.9.2009, to je pred vknjižbo začasne odredbe s prepovedjo obremenitve in odsvojitve v korist tožeče stranke, katero je izdalo naslovno sodišče v zadevi I P 468/2008. Pogodba je bila dejansko sklenjena šele 13.1.2009, torej potem, ko je bila prva toženka že seznanjena s tožbo in začasno odredbo, ki jo je zoper njo vložil tožnik in ki se nanaša tudi na parcelo, ki je predmet prodaje, razen tega pa je bila v času sklenitve te pogodbe nedvomno vknjižena že začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odsvojitve v korist tožeče stranke na podlagi sklepa naslovnega sodišča I P 468/2008, z dne 8.7.2008. Prav tako je šele nato prišlo do parcelacije, kar je imelo za posledico nastanek novih parcel ter ukinitev parc. štev. 17/1.

To ima za posledico tudi neizvršljivost in bo moral tožnik še dokazovati, da gre za iste parcele. Zato pa ima pravni interes za začasno odredbo. Ker se do teh dejstev sodišče ni opredelilo, je sklep pomanjkljiv, gre za bistveno kršitev določb postopka in je tudi nepopolno in zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Od izdaje začasne odredbe v zadevi I P 468/2008 z dne 8.7.2008 so se tudi spremenile razmere. Ta začasna odredba je bila tudi izdana po vknjižbi zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Tožnik tudi ne more navesti vseh dejanj, saj ne ve, kaj vse bo toženka še storila. Na utemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe kaže tudi izpovedba prvotoženke na naroku zaradi ugovora zoper začasno odredbo z dne 14.7.2009 v zadevi I P 468/2008, da je del parcele 17/6, ki naj bi predstavljal del parc. štev. 16/1, skupno premoženje. Čudi se tudi v zvezi z navedbami sodišča, da gre za nepotrebno kopičenje tožb in nastanka novih sodnih zaostankov. Sprašuje se ali se mora sprijazniti s tem, da bo kljub temu,da je vse življenje delal in gradil, ostal brez vsega.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče druge stopnje soglaša s tistim delom prvostopnih razlogov, da je tožeča stranka že dosegla vpis prepovedi obremenitve in odsvojitve na sporni parceli v pravdi pred Okrožnim sodiščem v Kranju, opr. štev. I P 468/2008, ki teče med tožnikom in prvotoženko. Zato za sedaj ne bo mogoča realizacija predmetne pogodbe v zemljiški knjigi in torej tudi ne posledičen prenos lastninske pravice s prvotožene stranke na drugo toženo stranko. Zato je res, da do prenehanja tiste začasne odredbe tožnik nima pravnega interesa za izdajo nove enake začasne odredbe v tej pravdi. Da je v vmesnem obdobju prišlo do parcelacije sporne parcele (glej pritožbene trditve), pa ne vpliva na pravne učinke že vpisane začasne odredbe, saj začasna odredba lahko preneha zgolj iz zakonsko predvidenih razlogov, med katere pa ne spada delitev parcele (glej določbo 278. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ), torej se vsa bremena zemljiškoknjižno prenašajo na nove parcele – naslednice, ne glede na kasnejše katastrske spremembe parcel, iz doslej zbranega procesnega gradiva pa kaj drugega tudi ne izhaja.

Prav tako so pravilni zaključki prvostopnega sodišča, da izdana začasna odredba tudi ne bi imela vpliva na zemljiškoknjižni postopek, ki je bil začet pred vložitvijo predmetnega predloga (zaznambo vrstnega reda vpisa lastninske pravice na drugotoženo stranko) in torej ne bi mogla preprečiti tudi spornega vpisa lastninske pravice iz prvotožene stranke na drugotoženo stranko, zaradi česar tožnik sploh hoče doseči izdajo prepovedi (glej v izpodbijanem sklepu pravilno uporabljene določbe 5. člena, 1. odstavka 68. člena, 1. odstavka 99. člena in 1. odstavka 147. člena ZZK-1).

Pravni interes (pravna korist) predstavlja možnost, da stranka z uveljavljanim pravnim sredstvom doseže zase ugodnejši pravni položaj, kot ga ima ali da obstoječega vsaj zavaruje pred grozečimi posegi. Predlagana začasna odredba torej v ničemer ne koristi tožniku, in njegovega pravnega položaja ne izboljšuje niti ga ne varuje. Ob povedanem ga za sedaj v zadostni meri varuje že vpisana začasna odredba, ki prvotoženi stranki prepoveduje vsakršno razpolaganje, torej tudi prenos lastninske pravice z nje na drugotoženo stranko, s predlagano pa zaradi prej vpisane zaznambe vrstnega reda tudi ne bi mogla preprečiti vpisa lastninske pravice na drugotoženo stranko, v primeru, če bi bil ta sedaj mogoč. Zato pravnega interesa za vložitev predmetnega predloga tožeča stranka ni izkazala.

Če ni podan pravni interes, je potrebno tožbo (v tem primeru predlog za izdajo začasne odredbe) zavreči in ne zavrniti, kot je to napačno storilo sodišče prve stopnje (glej določbo 273. člena ZPP v zvezi s 16. členom ZIZ). S tem je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s citirano procesno določbo, zaradi česar je izpodbijani sklep nepravilen. Ker je zavrženje manj od zavrnitve zahtevka, ugodneje za tožnika, pa je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi ter spremenilo izpodbijani sklep tako, da je zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe, kar pomeni, da bo lahko pritožnik v tem postopku predlagal novo začasno odredbo, ko in če bo izkazal tudi pravni interes zaradi morebiti spremenjenih okoliščin dejanske ali pravne narave (1. odstavek 354. člena ZPP in 353. člen ZPP v zvezi s 16. členom ZIZ).

Pritožbeno sodišče pa nadalje soglaša tudi s tistimi materialnopravnimi razlogi, ko sodišče prve stopnje poudarja, da pravdno sodišče ne more nalagati zemljiškoknjižnemu sodišču, kako naj odloča o predlaganih vpisih (3. odstavek na 5. strani sodbe ) in prav tako s tistimi, ko opozarja, da je prepoved „kakršnegakoli ravnanja, ki bi povzročilo škodo upniku“ povsem pavšalna, nedoločena in neizvršljiva (4. odstavek na 5. strani prvostopne sodbe).

Ob povedanem se pritožbeno sodišče z ostalimi pritožbenimi trditvami ni ukvarjalo, saj za rešitev tožnikove pritožbe niso pomembne.