UPRS sodba I U 1898/2009

Tožba se zavrne.

Zavod za gozdove je z izpodbijano odločbo odločil, da mora lastnik gozda A.A. na parc. št. 1094 k.o. ..., gozdnogospodarska enota Preddvor, odd. 216 in solastniki B.B., C.C. in D.D. na parc. št. 1093, 1104/1, 1097/2, 1098/1 in 1105/1 k.o. ..., gozdnogospodarska enota Preddvor, odd. 216, obnoviti gozd ali zagotoviti njegovo obnovo na površini 0,72 ha. Površina celotne opustošene oziroma izkrčene površine znaša 0,82 ha. Dela na obnovi gozda obsegajo 0,72 ha sadnje v letu 2009 tako, da se posadijo sadike gozdnega drevja, ki so navedene v izreku odločbe, na način, ki je opisan v izreku odločbe (točka 1a) izreka); da je pred pričetkom sadnje dreves potrebno za sadike pridobiti in posredovati na Zavod za gozdove ustrezna spričevala o istovetnosti in kakovosti gozdnega reprodukcijskega materiala (točka 1b) izreka); da se izvede 0,31 ha kolektivne zaščite posajenih sadik v letu 2009 z žičnato ograjo višine vsaj 2 metra, na način, kot je opisan v izreku odločbe (točka 1c) izreka); da je sadike javora, posajene izven ograje, potrebno zaščititi pred objedanjem divjadi individualno, sadike smreke pa s Kemakolom vsako jesen dokler ne dosežejo višine 1,50 m (točka 1ci) izreka); da se z letom 2009 mora pričeti z obtežitvijo na 0,72 ha, vsaj enkrat letno v juniju štiri leta zapored (točka 2 izreka) in da je gozd treba obnoviti do 10. 4. 2009 (točka 3 izreka). V obrazložitvi navaja, da je bil večji del gozdnih parcel št. 1094 in 1093 izkrčen za kmetijski namen (spremenjen v travnik), del parc. št. 1093, 1094, 1104/1, 1097/2, 1098/1 in 1105/1 pa je bil opustošen, posekan na golo. V veljavnem prostorskem planu Mestne občine Kranj so te parcele opredeljene kot gozd in ležijo znotraj zavarovanega območja Spominskega parka ..., ki je botanična, površinska in podzemeljska naravna vrednota. Pri ogledu gozda – na ustni obravnavi 20. 6. 2008 je bilo ugotovljeno, da je potrebno na zemljišču v skladu s 23. členom Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG) zaradi zagotovitve trajnosti biološke stabilnosti gozd obnoviti in opraviti v izreku navedena dela. Navzoča na obravnavi A.A. in C.C. sta svoje nestrinjanje podala na zapisnik, ki sta ga podpisala. Drugostopni organ je pritožbo zoper navedeno odločbo zavrnil. Ugotavlja, da navzoča na obravnavi nista oporekala, da je parc. št. 1098/1 predmet postopka, posek na tej parceli pa izhaja tudi iz skice načrta obnove opustošene/izkrčene površine gozda v odd. 216 k.o. ... Glede parc. št. 1093 in 1094 ugotavlja, da sta v zemljiškem katastru po vrsti rabe parceli vodeni kot travnik ter sta kot travniška površina vrisani v GERK. Vendar je pomembno, da sta ti in ostale parcele v prostorskih planih Mestne občine Kranj opredeljeni kot gozd, kar izhaja iz potrdila o namenski rabi zemljišča z dne 6. 2. 2008. Zemljišča se praviloma uporabljajo za namene, kot jih tak akt določa. Obravnavane parcele imajo naravovarstveni status in sicer Zavarovano območje, Spominski park ... ter so naravna vrednota državnega pomena ... - osameli kras. V skladu s Pravilnikom o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih je glede teh parcel poudarjena druga stopnja poudarjenosti funkcij gozda, kar pomeni, da funkcija pomembno vpliva na način gospodarjenja z gozdom. Drugostopni organ ugotavlja, da je bil posek opravljen na površini, večji od 0,25 ha in se je izvajal postopoma. Iz dokumentacije še izhaja, da je posek obravnavala gozdarska inšpekcija, da je nedovoljene krčitve na parc. št. 1094 in 1093 ugotovil tudi Zavod RS za varstvo narave in da Zavod za gozdove A.A. ni dovolil krčitve gozda v kmetijske namene na parc. št. 1094. Brez pomena za odločitev pa je, da je za krčenje zarasti izdala soglasje kmetijska svetovalna služba, saj za to ni pristojna. Drugostopni organ je potrdil tudi odločitev o drevesni zaščiti.

Tožniki vlagajo tožbo zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Navajajo, da na parc. št. 1104/1, 1097/2, 1105/1 in 1098/1 ni bilo ničesar posekanega. Nepravilno je ugotovljeno, da je bil opustošen gozd, saj so bila dela opravljena na zemljišču, ki je po namenski rabi v zemljiškem katastru in GERK-u travnik. Parc. št. 1093 in 1094 so splanirali in čistili zaradi vzpostavitve prejšnjega stanja, to je travnika. Parc. št. 1094 so vedno v celoti kosili dvakrat letno, parc. št. 1093 pa so deloma kosili, deloma pasli. Da sta bili navedeni parceli že pred krčenjem zarasti v pretežni meri travnika, je razvidno iz zračnega posnetka parcel v letu 2000. A.A. je o vzpostavitvi zemljišč za košnjo in pridobivanje krme za živino obvestil revirnega gozdarja, vendar ga nihče ni opozoril, da tega ne sme storiti. Soglasje za krčenje je izdala tudi kmetijska svetovalna služba. Nadalje navajajo, da je na ogledu A.A. ugovarjal vsem ugotovitvam glede poseka, za parc. št. 1097/2 in 1105/1 pa ogleda ni bilo. Karta krčitve gozda in skica načrta obnove sta enostranski listini tožene stranke, ki določata meje obnove gozda, čeprav je že iz samih fotografij, na katerih so zarisane meje krčitve in obnove gozda, razvidno, da zarisane meje krčitve in obnove ne ustrezajo dejanskemu obsegu krčitve. Trdijo, da niso posekali 0,82 ha, temveč kvečjemu četrtino te površine. Posek je bil primeren tudi iz stališča nacionalnega gospodarstva, saj je splošno znano, da se obdelovalne površine prekomerno zaraščajo z gozdom. Tožniki ugovarjajo, da se tožena stranka neutemeljeno sklicuje na prostorske akte in ne upošteva določb ZG. Prostorski deli gozdno-gospodarskih načrtov določajo območja varovanih in drugih vrst gozdov. Ob njihovi izdelavi lastnike zemljišč v zaraščanju, ki se v kmetijske namene ne uporabljajo že vsaj 20 let, obvestijo, da bodo taka zemljišča določena kot gozd oziroma gozdno zemljišče. Za sporna zemljišča je bil gozdno-gospodarski načrt sprejet 21. 1. 2003, tožeča stranka pa ni nikoli dobila obvestila o določitvi ali o nameravani določitvi spornih zemljišč za gozd. Tudi če zemljišča spadajo v Spominski park ..., to ne more spremeniti njihove kmetijske rabe. Tudi v območju spominskega parka se veliko zemljišč uporablja za nekmetijske namene in celo gradijo objekti. Ugovarjajo, da odločba brez ustrezne obrazložitve nalaga saditev določenih drevesnih vrst in določeno drevesno zaščito. Še posebej pa je absurdno, da nalaga izvedbo najmanj 2 m visoke ograje, kar je v nasprotju z določbami ZG, da lastniki dovolijo prost dostop in rekreativno nabiranje plodov, gob in rastlin itd.. Tožniki predlagajo, da sodišče tožbi ugodi in obe odločbi odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe iz razlogov, navedenih v obrazložitvi odločbe in predlagala zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93 in nadaljn.) zapoveduje, da se lastninska pravica na gozdovih izvršuje tako, da je zagotovljena njihova ekološka, socialna in proizvodna funkcija. Lastnik mora z gozdom gospodariti v skladu s predpisi, z načrti za gospodarjenje in upravnimi akti, izdani po tem zakonu (1. alinea prvega odstavka 5. člena ZG). Sečnja gozdnega drevja se sme opraviti le na podlagi odločbe, ki jo na podlagi gozdnogojitvenega načrta izda Zavod za gozdove (četrti odstavek 17. člena ZG). Tudi za krčitev gozda v kmetijske namene je treba pridobiti dovoljenje Zavoda. Posek na golo kot način gospodarjenja z gozdovi je prepovedan, razen če je iz določenih razlogov drugače predvideno v gozdnogospodarskem načrtu (22. člen ZG). Po določbi 23. člena ZG, na podlagi katere je prvostopni organ izdal izpodbijano odločbo, mora lastnik gozda obnoviti gozd, ki je bil opustošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo. Glede na navedene določbe so splošni tožbeni pomisleki o racionalnosti naložene obnove gozda (nacionalni interes za pridobivanje obdelovanih površin) brezpredmetni.

Tožniki niti ne trdijo, da bi dovoljenje za posek imeli; nasprotno, v upravnih spisih je odločba Zavoda št. 322-03-03.03-K271-26/08 z dne 18. 3. 2008, s katero se krčitev gozda v kmetijske namene na parc. št. 1094 prepoveduje. Z vidika varstva narave takemu posegu na parc. št. 1094 in 1093 dopustnost odreka tudi Zavod RS za varstvo narave (dopis z dne 11. 3. 2008, naslovljen na A.A.). Na mnenje kmetijske svetovalne službe o smiselnosti krčitve pa se v tem smislu tožniki ne morejo uspešno sklicevati, saj to v smislu določb ZG ni organ, pristojen za izdajo dovoljenja za posek.

Tožniki zmotno menijo, da ni šlo za poseg v gozdne parcele, ker se kot vrsta rabe spornih parcel v katastru vodi katastrska kultura travnik in so kot take tudi vrisane v GERK. Po namenski rabi, ki je odločujoča za opredelitev rabe parcel, in jo določajo prostorski akti (Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega družbenega plana za območje Mestne občine Kranj, Uradni list RS, št. 76/03 in nadalj. in Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za morfološke celote Dobrave, Sorško polje, Škofjeloško hribovje in urbanistične zasnove Golnika, Uradni list RS št. 72/04 in nadalj.), so parc. št. 1104/2, 1095, 1104/1, 1105/1, 1105/2, 1097/1, 1097/2,1098/1, 1093, 1094 in 1096 gozdna zemljišča s podrobnejšo namensko rabo lesno proizvodni gozdovi (potrdilo o namenski rabi zemljišča Mestne občine Kranj št. 3501-0183/2008-48/07 z dne 6. 2. 2008). Po goznogospodarskem načrtu goznogospodarske enote Preddvor, veljavnem od leta 2002 do 2011, se parcele nahajajo v oddelku 216 in je kot stanje vodeno kisloljubno bukovje. Kolikor tožniki oporekajo podatkom v gozdnogopodarskem načrtu, se sodišče sklicuje na določbe ZG o postopku priprave in sprejemanja le-teh. V skladu z določbo 14. člena ZG Zavod ob začetku priprave gozdnogospodarskega načrta na krajevno običajen način obvesti lastnike gozdov in zainteresirano javnost, ki lahko med pripravo osnutka dajo svoje pripombe. Torej so tožniki v tem postopku imeli možnost ugovarjati, da ne gre (več) za gozdna zemljišča. V zvezi s tožbenim ugovorom, da sta bili parc. št. 1093 in 1094 že pred krčenjem zarasti v pretežni meri travnika, kar je razvidno iz zračnega posnetka v letu 2000, pa sodišče iz odločbe Zavoda št. 322-03-03.03-K271-26/08 z dne 18. 3. 2008 povzema njegovo ugotovitev, da je iz aeroposnetka CAS 88, R-4001/24, št. 0108, 9. 7. 1988 razvidno, da je bila parc. št. 1094 gozd in da dovoljenje za krčitev gozda ni bilo izdano. Nepomembno, kot nasprotno menijo tožniki, pa tudi ni, da se parcele, na katere se nanaša izpodbijana odločba, nahajajo v Spominskem parku ..., ki je bil z odlokom iz leta 1985 razglašen za zgodovinski in kulturni spomenik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/85). Za celoten park pa velja varstveni režim, ki zagotavlja ohranitev gozdne in kulturne krajine.

V nadaljevanju se sodišče opredeljuje še do ugovora tožnikov, da posega niso izvedli v takšnem obsegu – na tolikih parcelah, kot se jim nalagajo obnovitvena dela. V predloženem upravnem spisu je zapisnik o ogledu gozda dne 17. 1. 2007 in inšpekcijski zapisnik z dne 22. 1. 2008, v katerih se ugotavlja krčitev gozda na v izpodbijani odločbi navedenih parcelah (tudi na parcelah, ki nista navedeni v uvodu zapisnika z dne 20. 6. 2008). Sestavni del izpodbijane odločbe je tudi sklica načrta obnove opustošene/izkrčene površine gozda, v kateri so označene točke krčitve. Sicer pa so tožniki v pritožbi ugovarjali le, da ni bilo nič posekanega na parc. št. 1098/1, glede ostalih parcel pa takih ugovorov niso izrecni podali. Zato so ti tožbeni ugovori nedopustne tožbene novote (tretji odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1), saj tožniki v tožbi niso opravičili, zakaj po njihovem mnenju nepravilnih ugotovitev niso izpodbijali že v upravnem postopku.

Nazadnje mora sodišče zavrniti še ugovor, da naložena izvedba obnove (saditev določenih dreves in drevesna zaščita) ni ustrezna. V tem delu sledi razlogovanju drugostopnega organa v njegovi odločbi, ki je prepričljivo in v skladu s predpisi, in ga sodišče v tej sodbi ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena in da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.