14. člen ZG
(1)Ob začetku priprave gozdnogospodarskega načrta Zavod na krajevno običajen način obvesti lastnike gozdov in zainteresirano javnost, ki lahko, med pripravo osnutka, dajo svoje pobude. Osnutek območnega načrta določi Strokovni svet Zavoda, osnutek gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote pa strokovni svet območne enote Zavoda.
(2)Minister, pristojen za gozdarstvo, s sklepom odredi javno razgrnitev osnutka gozdnogospodarskega načrta. Javna razgrnitev traja 14 dni. Med javno razgrnitvijo se opravi javna obravnava. O začetku in trajanju ter času javne razgrnitve in javne obravnave morajo biti na krajevno običajen način obveščeni lastniki gozdov in zainteresirana javnost. Sklep se objavi tudi na spletni strani ministrstva, pristojnega za gozdarstvo.
(3)Po opravljeni javni razgrnitvi in javni obravnavi svet območne enote Zavoda obravnava pripombe in predloge ter zavzame do njih stališče. Na tej podlagi Zavod pripravi predlog gozdnogospodarskega načrta. Predlog območnega načrta določi svet Zavoda, predlog gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote pa svet območne enote Zavoda.
(4)Zavod mora k predlogu območnega načrta pridobiti soglasje ministra, pristojnega za okolje, prostor in vode ter ministra, pristojnega za ohranjanje narave, k predlogu gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote pa mnenje organizacije, pristojne za varstvo narave in mnenja lokalnih skupnosti, na območju katerih leži gozdnogospodarska enota.
(5)Soglasje oziroma mnenje se mora izdati v enem mesecu po predložitvi predloga gozdnogospodarskega načrta. Če soglasje oziroma mnenje ni dano ali odrečeno v roku, se šteje, da je dano.
(6)Zavod predloži predlog gozdnogospodarskega načrta skupaj s predpisanim soglasjem oziroma s predpisanimi mnenji ministrstvu, pristojnemu za gozdarstvo. Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo lahko predlog gozdnogospodarskega načrta vrne Zavodu, ki ga mora spremeniti oziroma dopolniti v skladu s predlaganimi usmeritvami in v določenem roku.
(7)Območni načrt sprejme Vlada Republike Slovenije, gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote pa minister, pristojen za gozdarstvo.
- UPRS Sodba I U 384/2017-9Upravno sodišče RS · 2018
Ne iz 17. člena ZG, ne iz drugih določb veljavnih predpisov, ne izhajajo izrecne omejitve za opravljanje predmetnih gojitvenih in varstvenih del. To pomeni, da skladnosti odločbe z navedeno zakonsko normo ni mogoče presoditi zgolj na podlagi primerjave vsebine te odločbe z normo, temveč je to mogoče šele na podlagi strokovne ocene ustreznosti rokov, ki so z odločbo določeni za izvedbo konkretnih opravil. Toženka je tako oceno opravila, svoje ugotovitve prepričljivo obrazložila in se pri tem sklicevala tudi na strokovno literaturo. Zato tožnik zgolj z zatrjevanjem o tem, katero obdobje je „najprimernejše“ za izvedbo predmetnih del in pavšalnim sklicevanjem na ˝javno dostopne podatke˝ po presoji sodišča ni uspel utemeljiti ne dvoma v pravilnost in popolnost ugotovitve dejanskega stanja, ne v pravilno uporabo materialnega zakona. Vsebine gozdnogojitvenega načrta ni mogoče šteti med ˝dejstva in okoliščine, pomembne za odločitev v zadevi˝, kot očitno meni tožnik, temveč gre za pravni akt. Pri sprejemanju tega akta je po določbah Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih predpisana udeležba lastnikov gozdov, s tem pa tudi njihova seznanitev z vsebino tega akta,
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 3. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 384/2017-9Upravno sodišče RS · 15. 3. 2018
Ne iz 17. člena ZG, ne iz drugih določb veljavnih predpisov, ne izhajajo izrecne omejitve za opravljanje predmetnih gojitvenih in varstvenih del. To pomeni, da skladnosti odločbe z navedeno zakonsko normo ni mogoče presoditi zgolj na podlagi primerjave vsebine te odločbe z normo, temveč je to mogoče šele na podlagi strokovne ocene ustreznosti rokov, ki so z odločbo določeni za izvedbo konkretnih opravil. Toženka je tako oceno opravila, svoje ugotovitve prepričljivo obrazložila in se pri tem sklicevala tudi na strokovno literaturo. Zato tožnik zgolj z zatrjevanjem o tem, katero obdobje je „najprimernejše“ za izvedbo predmetnih del in pavšalnim sklicevanjem na ˝javno dostopne podatke˝ po presoji sodišča ni uspel utemeljiti ne dvoma v pravilnost in popolnost ugotovitve dejanskega stanja, ne v pravilno uporabo materialnega zakona. Vsebine gozdnogojitvenega načrta ni mogoče šteti med ˝dejstva in okoliščine, pomembne za odločitev v zadevi˝, kot očitno meni tožnik, temveč gre za pravni akt. Pri sprejemanju tega akta je po določbah Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih predpisana udeležba lastnikov gozdov, s tem pa tudi njihova seznanitev z vsebino tega akta,