UPRS sodba II U 26/2009

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Z izpodbijano odločbo je Informacijski pooblaščenec odločil, da se odločba organa Inštituta informacijskih znanosti (v nadaljevanju IZUM), št. 2452/01/2008 z dne 31.7.2008 odpravi (1. točka izreka), zahteva prosilke, Univerze A., kot izhaja iz pritožbe z dne 10.7.1998, se zavrže (2. točka izreka), zahteva prosilke z dne 12.5.2008 pa se zavrne (3. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica 12.5.2008 na IZUM naslovila zahtevo, s katero je želela pridobiti podatke o znanstvenoraziskovalni dejavnosti vseh delavcev Univerze A. za obdobje 2004 – 2007, in sicer skupno število člankov objavljenih v Nature and Science in skupno število člankov, objavljenih v Nature and Science z udeležbo posameznih fakultet; skupno število člankov v revijah, ki jih indeksira SCI, SSCI in A&HCI in skupnim številom teh člankov z udeležbo posameznih fakultet; skupno število citatov v WoS in število čistih citatov (brez avtocitatov) in skupno število citatov v WoS in skupno število čistih citatov (brez avtocitatov) z udeležbo posameznih fakultet; patenti (podeljeni v ZDA, Kanadi, Južni Koreji, v Evropski uniji, Švici, na Norveškem, na Japonskem) in patenti, podeljeni v navedenih državah z udeležbo posameznih fakultet ter skupno število vseh točk v bibliografijah in skupno število vseh točk v bibliografijah z udeležbo posameznih fakultet.

Takšno zahtevo je IZUM z odločbo št. 2451/01/2008 z dne 24.6.2008 zavrnil. V pritožbi zoper to odločbo je prosilka svojo zahtevo vsebinsko razširila ter zahtevala tudi dostop do elektronske baze, ki jo vodi organ v skladu z javnim pooblastilom. Na podlagi te pritožbe je IZUM izdal novo odločbo z dne 31.7.2008, s katero je svojo odločbo z dne 24.6.2008 razveljavil in nadomestil z novo odločbo, o tej pa je po pritožbi tožeče stranke odločal Informacijski pooblaščenec. V odločbi z dne 31.7.2008 je IZUM odločil, da se tožnici ob plačilu predračuna posreduje v elektronski obliki (XML) za zahtevano časovno obdobje: bibliografske podatke, ki se uporabljajo pri vrednotenju bibliografskih enot in je iz podatka o ustanovi v bibliografskem zapisu razvidno, da gre za članico Univerze A.; vsaki bibliografski enoti bo dodano število točk, izračunano po metodologiji ARRS, podatek o tem, ali je članek objavljen v reviji, ki jo indeksira SSCI, SCI ali A&HCI ter morebitno število čistih citatov, če je vzpostavljena povezava med zapisi v COBIB.SI in WoS. Dodatno zahtevo glede dostopa do elektronske baze, ki jo vodi organ v skladu z javnim pooblastilom, pa je organ zavrnil.

Informacijski pooblaščenec je, kot pojasnjuje v izpodbijani odločbi, opravil ogled in camera v skladu z 11. členu Zakona o informacijskem pooblaščencu (v nadaljevanju ZInfP, Uradni list RS, št. 113/2005 s spremembami). Pri ogledu je IZUM pojasnil, da so zahtevani podatki po posameznih osebah (raziskovalcih) z navedbo objav za posamezno osebo javno dostopni preko sistema SICRIS, to je preko spletne strani ww.sicris.izum.si , preko katere je mogoče preko iskalnega pojma po imenu in/ali priimku pridobiti seznam vseh objav posamezne osebe. Podatki za posamezno osebo so klasificirani po klasifikaciji ARRS, ki vsebuje za vsako osebo podatke o številu člankov v revijah, ki ji indeksira SCI, SSCI in A&HCI, ki so predmet zahteve pod tč. 2 prosilke ter podatke o tem, ali so bili posamezni članki objavljeni v reviji Nature and Science. Ob vsakem članku pa je dostopen tudi podatek o tem, s katere univerze ter fakultete prihaja posamezna oseba oziroma raziskovalec ter navedba števila citatov posamezne objave posameznega članka. Po iskalnem pojmu imena in/ali priimka se izpiše tudi navedba citatov v WoS (Web of Science) za posamezni članek ter navedba prijavljenih patentov v zahtevanih državah za posamezno iskano osebo. Iz teh podatkov je mogoče dobiti skupno število točk v bibliografijah ter na podlagi seštevanja točk posameznih avtorjev po fakultetah tudi zbirne podatke v obliki, kot jo zahteva tožeča stranka.

Informacijski pooblaščenec je v nadaljevanju izpodbijane odločbe ugotovil, da odločba, ki jo je izdal IZUM dne 31.7.2008, kljub sklicevanju na določbe 22. člena ZDIJZ po vsebini ne predstavlja odločbe v zadevi dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Zato jo je v skladu s prvim odstavkom 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami) odpravil. S to odločbo namreč ni bilo odločeno o dostopu do informacij javnega značaja, pač pa o posredovanju zahtevanih informacij prosilki na njeno vsakokratno zahtevo in dostopu do dela informatiziranih zbirk osebnih podatkov na podlagi določb predpisov, ki urejajo delo organa. V tem primeru tako niso izpolnjeni pogoji za uporabo določb ZDIJZ, saj iz narave zahteve z dne 10.7.2008 ne izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, pač pa gre za zahtevo po pridobitvi osebnih podatkov za potrebe izvajanja nalog tožeče stranke. Razen tega ZDIJZ med načini dostopa do informacij javnega značaja ne predvideva neposrednega (on-line) dostopa. Tožeča stranka tudi ni bila obravnavana po standardu univerzalnega upravičenca, ampak na podlagi individualnih upravičenj, ki naj bi jih imela na podlagi predpisov izven področja, ki ga pokriva ZDIJZ. Tožeča stranka tako zahteva nekaj, kar po vsebini ne spada na področje določb ZDIJZ. Ker torej o zahtevi tožeče stranke z dne 10.7.1998 ni mogoče odločiti z uporabo določb ZDIJZ, je Informacijski pooblaščenec odločbo IZUM-a z dne 31.7.2008 odpravil, zahtevo tožeče stranke z dne 10.7.1998 pa zavrgel. O zahtevi tožeče stranke z dne 12.5.2008 je odločil meritorno in le to zavrnil. Ob uporabi določb 1. in 4. člena ZDIJZ je Informacijski pooblaščenec ugotovil, da informacije, ki jih zahteva tožeča stranka, spadajo v delovno področje organa. Ta je bil ustanovljen na podlagi 8. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/1991 s spremembami) in s Sklepom o ustanovitvi Instituta informacijskih znanosti (Uradni list RS, št. 71/2002) kot javni raziskovalni zavod. V prvem delu zahteve tožeča stranka zahteva informacije, ki se nanašajo na naloge organa v zvezi z omogočanjem javnega dostopa do bibliografskih podatkov, te informacije pa po 3. členu sklepa sodijo v delovno področje organa. Informacijski pooblaščenec pa se je ukvarjal tudi z ostalima kriterijema, to je, da mora organ z zahtevano informacijo razpolagati in da se mora ta nahajati v materializirani obliki. V skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ je Informacijski pooblaščenec ugotavljal tudi, ali je zahtevana informacija že dostopna v javnih evidencah oziroma na drug način enostavno javno dostopna in zato organ posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Pri vpogledu v spletne strani SICRIS je pooblaščenec ugotovil, da so vse zahtevane informacije dostopne preko te spletne strani, vendar pa ne v zbirni obliki in organizirano na način, kot to zahteva tožeča stranka. Na podlagi ogleda in camera je ugotovil, da organ s podatki v zahtevani zbirni obliki ne razpolaga, organi pa niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilke, razen ko je to mogoče storiti z enostavnimi operacijami na podlagi računalniških baz. Tudi v teh primerih pa organ za to ni dolžan pridobivati dodatne programske opreme. Po obrazloženem je Informacijski pooblaščenec zahtevo tožeče stranke z dne 12.5.2008 zavrnil.

Tožeča stranka v tožbi nasprotuje takšni odločitvi in predlaga, naj sodišče odloči tako, da se tožeči stranki omogoči direktni dostop do podatkovnih baz Instituta informacijskih znanosti tako, da Univerza A. pridobi podatke o znanstvenoraziskovalni dejavnosti Univerze A. za obdobje 2004-2007 (in za obdobja v naprej) in sicer na način, da se tožeči stranki dodeli uporabniško ime in geslo oziroma uporabniška imena in gesla, v kolikor gre za več podatkovnih baz, za direktni dostop v načinu „samo branje“ do baze oziroma baz, v katerih se podatki nahajajo ter potrebno dokumentacijo o podatkovni bazi (bazah), iz katerih so razvidne relacije med tabelami (angl. tables) oziroma med pogledi (angl. view) ter podatke o tabelah, pogledih, indeksih in drugih strukturah znotraj podatkovne baze, ki so potrebni za pridobitev in obdelavo podatkov (angl. meta data). Podrejeno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo Informacijskega pooblaščenca odpravi in zadevo vrne v nov postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka. Navaja, da je interpretacija prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, kot jo podaja Informacijski pooblaščenec v izpodbijani odločbi, toga, ozka in v nasprotju z namenom zakona. Po njenem mnenju so oblike, ki jih našteva zakon eksemplifikativno naštete možnosti, bistveno pa je, da je informacija fiksirana na fizični medij. Organ mora v čim večji meri zagotavljati informacije javnega značaja v elektronski obliki, vendar ni dolžan za potrebe ponovne uporabe informacij javnega značaja zagotavljati pretvorbe iz ene oblike v drugo ali zagotoviti izvlečkov iz dokumentov, kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka ter tudi ne nadaljevati z ustvarjanjem določenih informacij samo zaradi ponovne uporabe s strani drugih organov ali oseb. V vseh drugih primerih, med katere tožeča stranka šteje tudi obravnavanega, pa je to dolžan storiti. V tem primeru gre namreč za zagotavljanje informacij iz delovnega področja organa in jih tožeča stranka potrebuje kot pristojen organ za odločanje v postopku izvolitev v naziv. Tožeča stranka potrebuje dostop do baze, iz katere bo črpala podatke v osnovni obliki, pretvorbo pa bo potem naredila sama s svojimi orodji. Sklicuje se na določilo, da mora organ v čim večji meri zagotavljati informacije javnega značaja v elektronski obliki, kar po trditvi tožeče stranke vključuje tudi dostop do baz. Tožeča stranka se tudi ne strinja z ugotovitvijo, da so podatki, ki jih zahteva, že dostopni v javnih evidencah preko baze SICRIS in z ugotovitvijo, da IZUM s predmetnimi podatki v tej obliki ne razpolaga, saj jih je za drugo obdobje, to je 2002-2006 v zahtevani obliki že posredoval. Zatrjuje še, da je Informacijski pooblaščenec z ogledom zgolj pri IZUM-u storil absolutno bistveno kršitev določil upravnega postopka, nepopolno pa je ostalo ugotovljeno tudi dejansko stanje, saj tožeči stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah. Informacijski pooblaščenec ogleda pri tožeči stranki ni opravil, čeprav ga je ta zahtevala. Glede na to, da je IZUM tovrstne podatke že posredoval za obdobje 2004-2006, je očitno, da z zahtevano programsko opremo že razpolaga, tožeča stranka pa niti ne želi prilagoditve programske opreme, pač pa le direkten dostop do baze.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za zavrnitev tožbe. Vztraja pri stališčih, ki jih je zavzela že v izpodbijani odločbi. Navaja, da zahteve tožeče stranke ni obravnavala kot zahteve za ponovno uporabo informacij. Prav tako se ne strinja s tožbenimi trditvami, da gre pri zahtevi tožeče stranke po pridobitvi rednega elektronskega dostopa z geslom do zbirke osebnih podatkov, ki jih vodi organ, za pretvorbo informacije javnega značaja iz ene oblike v drugo, ki jo je v predmetni zadevi organ dolžan zagotoviti. Neposrednega on-line dostopa do baz, s katerimi upravlja organ, ZDIJZ ne pozna. Pri tem se sklicuje na prvi odstavek 4. člena ter drugi in peti odstavek 5. člena ZDIJZ. Tudi zahteva po posredovanju določenih informacij v svetovni splet, ki je urejena v ZDIJZ in Uredbi o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 96/2005 s spremembami), ne pomeni, da imajo prosilci možnost zahtevati neposreden on-line dostop do informatiziranih oblik podatkov, s katerimi razpolagajo zavezanci. Pri zahtevah po ZDIJZ gre za javnost zahtevanih podatkov erga omnes in ne za posamično odločanje o upravičenosti konkretnih prosilcev do določenih podatkov. Ugotavljanje pravnega ali drugega interesa konkretnega prosilca bi bilo v nasprotju s temeljnimi načeli ZDIJZ. ZDIJZ namreč ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo zavezanci. Tožena stranka se tudi ne strinja z očitkom tožeče stranke, da je storila bistveno kršitev postopka. Od tožeče stranke je pridobila vsa gradiva in dokumentacijo, za katero je menila, da jo potrebuje za razjasnitev zadeve. Sicer pa informacijski pooblaščenec ni dolžan ugotavljati potreb tožeče stranke, ampak le to, ali je zahtevana informacija prosto dostopna informacija javnega značaja, s katero zavezanec razpolaga.

Tožba je bila vročena tudi IZUM-u, ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu tretje alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006), le-ta pa odgovora na tožbo ni vložil.

K 1. točki izreka:

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ). Namen tega zakona je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja (prvi odstavek 2. člena ZDIJZ).

Kaj je informacija javnega značaja, določa 4. člen tega zakona. To je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Ponovna uporaba informacij javnega značaja pomeni uporabo s strani fizičnih oseb ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani (tretji odstavek 4. člena ZDIJZ). Informacije javnega značaja so prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam (prosilcem). Vsak prosilec ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Vsak prosilec ima pravico, da pod enakimi pogoji kot druge osebe pridobi pravico do ponovne uporabe informacij v pridobitne ali nepridobitne namene. Organ mora v čim večji meri zagotavljati informacije javnega značaja v elektronski obliki, vendar ni dolžan za potrebe ponovne uporabe informacij javnega značaja zagotavljati pretvorbe iz ene oblike v drugo ali zagotoviti izvlečkov iz dokumentov, kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka, ter tudi ne nadaljevati z ustvarjanjem določenih informacij samo zaradi ponovne uporabe s strani drugi organov ali drugih oseb (5. člen ZDIJZ).

Organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu ipd.) in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja (peti odstavek 6. člena ZDIJZ).

Iz podatkov spisa izhaja, da je tožeča stranka dne 12.5.2008 na Inštitut informacijskih znanosti naslovila vlogo naslovljeno „Podatki o znanstvenoraziskovalni dejavnosti delavcev Univerze A. za obdobje 2004-2007. V vlogi navaja, da potrebuje za izvolitev delavcev v nazive podatke o znanstvenoraziskovalni dejavnosti vseh delavcev Univerze A. za obdobje 2004-2007 in sicer skupno število člankov objavljenih v Nature and Science in skupno število člankov, objavljenih v Nature and Science z udeležbo posameznih fakultet; skupno število člankov v revijah, ki jih indeksira SCI, SSCI in A&HCI in skupnim številom teh člankov z udeležbo posameznih fakultet; skupno število citatov v WoS in število čistih citatov (brez avtocitatov) in skupno število citatov v WoS in skupno število čistih citatov (brez avtocitatov) z udeležbo posameznih fakultet; patenti (podeljeni v ZDA, Kanadi, Južni Koreji, v Evropski uniji, Švici, na Norveškem, na Japonskem) in patenti podeljeni v navedenih državah z udeležbo posameznih fakultet ter skupno število vseh točk v bibliografijah in skupno število vseh točk v bibliografijah z udeležbo posameznih fakultet.

IZUM je z odločbo št. 2451/01/2008 z dne 24.6.2008 tako zahtevo zavrnil. V obrazložitvi navaja, da je tožeča stranka prosila za navedene podatke po fakultetah in za univerzo kot celoto in ne za podatke, ki se uporabljajo pri izvolitvah delavcev v nazive. Pri izvolitvah so merodajni podatki o objavljenih delih posameznikov in ne seštevki števila objavljenih del vseh delavcev neke fakultete ali univerze. Vsi podatki o objavljenih delih zaposlenih na Univerzi A. so javno dostopni preko sistema COBISS.SI z uporabo aplikacije za izpis bibliografij in preko sistema SICRIS z uporabo aplikacije vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARRS (kategorizacija in točkovanje ter citiranost). Podobnemu zaprosilu je IZUM ugodil pred enim letom z izdelavo posebnega računalniškega programa za izpis zbirnih podatkov, ki jih je Univerza A. potrebovala pri pripravi prispevka za mednarodno konferenco. IZUM je zahtevo tožeče stranke zavrnil, ker gre za naročilo storitve obdelave in kompilacije podatkov, ki ne sodi v program izvajanja javne službe ampak v okvir tržne dejavnosti, ker so vsi izvorni podatki po delavcih javno dostopni preko spleta in ker ima IZUM težave pri zagotavljanju infrastrukturnih pogojev za izvajanje javne službe, dodatno obremenjevanje s storitvami po posebnem naročilu pa bi razmere še poslabšalo.

Tožeča stranka se je zoper to odločbo pritožila, v pritožbi pa navaja, da za postopek izvolitve v naziv potrebuje zahtevane podatke, v skladu s 139. členom ZUP pa si mora podatke priskrbeti sama. Senat Univerze A. podatke potrebuje, da lahko opravlja svoje naloge, podatke pa tožeča stranka potrebuje tudi za pripravo novih meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev. Meni, da pri zahtevanih podatkih ne gre za izjeme iz 6. člena ZDIJZ. Tožeča stranka v pritožbi prosi za dostop do elektronske baze, ki jo vodi IZUM, v skladu z javnim pooblastilom, podatke pa bo tožeča stranka obdelala sama. Tožeča stranka je s to pritožbo zahtevala, da se ji omogoči direktni dostop do podatkovnih baz IZUM-ain sicer tako, da se ji dodeli uporabniško ime in geslo oziroma uporabniška imena in gesla, če gre za več baz, za dostop v načinu „samo branje“ ter potrebno dokumentacijo o podatkovni bazi, iz katere so razvidne relacije med tabelami. Podredno je predlagala, da Informacijski pooblaščenec IZUM-u naloži, da tožeči stranki dostavi podatke vsakič na njeno zahtevo.

Z odločbo, št. 2452/01/2008 z dne 31.7.2008 je IZUM pritožbi delno ugodil, odločbo z dne 24.6.2008 razveljavil in odločil, da odločba z dne 31.7.2008 nadomesti prej izdano odločbo (I. točka izreka). Z II. točko izreka pa je odločil, da bo tožeči stranki vsakič na njeno zahtevo dostavil podatke o znanstvenoraziskovalni dejavnosti Univerze A. v izbranem časovnem obdobju in sicer bibliografske podatke, ki se uporabljajo pri vrednotenju bibliografskih enot in je iz podatka o ustanovitvi v bibliografskem zapisu razvidno, da gre za članico Univerze A., vsaki bibliografski enoti pa bo dodano število točko, izračunano po metodologiji ARRS, podatek o tem ali je članek objavljen v reviji, ki jo indeksira SSCI, SCI ali A&HCI ter morebitno število čistih citatov, če je vzpostavljena povezava med zapisi v COBIB in WoS. Ker standardni format XML za bibliografske podatke ne vsebuje navedenih podatkov, bo IZUM obstoječo strukturo razširil in po dopolnitvi programske opreme za izvoz podatkov tožeči stranki posredoval podatke najkasneje do 1.10.2008. Ker gre za storitev po posebnem naročilu, bo IZUM tožeči stranki dostavil predračun najkasneje do 15.9.2008.

Zoper to odločbo se je tožeča stranka pritožila, njeno pritožbo pa je Informacijski pooblaščenec zavrnil. Ta odločba je predmet tega upravnega spora (31. člen ZDIJZ).

Sodišče se z izpodbijano odločitvijo v celoti strinja. Informacije, ki jih je zahtevala tožeča stranka z vlogo z dne 12.5.2008, so namreč javno že dostopne preko zgoraj navedenih spletnih straneh, zato organ, v obravnavanem primeru IZUM, v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ ni dolžan posredovati zahtevanih podatkov. Podatki sicer niso zbrani in organizirani na način, kot to zahteva tožeča stranka, vendar pa organ glede na določila 5. člena ZDIJZ tega tudi ni dolžan zagotavljati. Prosilec ima namreč pravico na svojo zahtevo pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis (drugi odstavek 5. člena ZDIJZ), tudi ko se informacija nahaja v elektronski obliki pa organ ni dolžan zagotavljati njene pretvorbe iz ene oblike v drugo ali zagotavljati izvlečkov dokumentov, kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka (četrti odstavek 5. člena ZDIJZ). Informacije, do katerih dostop je zahtevala tožeča stranka z vlogo z dne 12.5.2008, so javno dostopne v zgoraj navedenih bazah, ki pa, kot izhaja iz zbranih podatkov, zbiranja in obdelovanja teh informacij na način, kot to želi tožeča stranka ne omogočajo, zato je zahteva tožeče stranke glede teh podatkov utemeljeno zavrnjena.

Sodišče se tudi strinja z ugotovitvijo, da zahteva tožeče stranke, kot je bila postavljena v pritožbi z dne 10.7.2008, kjer zahteva on-line dostop do podatkovnih baz, ki jih vodi IZUM, po vsebini ne pomeni zahteve na podlagi ZDIJZ. Ta zakon v 4. členu določa, kaj so informacije javnega značaja, v drugem odstavku 5. člena pa, v kakšni obliki je mogoče dostop do teh informacij pridobiti. S sklicevanjem na ZDIJZ oziroma v postopku pred Informacijskim pooblaščencem tožeča stranka on-line dostopa do podatkovnih baz IZUM-a ne more zahtevati. Zato je Informacijski pooblaščenec tudi po presoji sodišča zahtevo tožeče stranke z dne 10.7.2008 pravilno zavrgel, ker ne gre za zahtevo na podlagi ZDIJZ pa je utemeljeno odpravil tudi odločbo organa z dne 31.7.2008.

K zgoraj navedenemu pa sodišče še dodaja, da je pravilno stališče Informacijskega pooblaščenca, da je treba prosilce za dostop do informacij javnega značaja obravnavati po standardu univerzalnega upravičenca, prosilec je namreč lahko katerakoli pravna ali fizična oseba (prvi odstavek 5. člena ZDIJZ), če so podani ostali z ZDIJZ predpisani pogoji za dostop do informacij javnega značaja. Razlogi, zaradi katerih tožeča stranka potrebuje zahtevane informacije, so zato za odločitev v tej zadevi irelevantni, če tožeča stranka meni, da obstaja materialnopravna podlaga, da od IZUM-a terja podatke, ki jih potrebuje za svoje delovanje, pa mora to na tej materialnopravni podlagi in za to predvidenem postopku tudi terjati. Tako so neutemeljene tudi trditve tožeče stranke v zvezi s kršitvijo upravnega postopka, ki bi jih naj Informacijski pooblaščenec storil z ogledom in camera, podlago za takšno postopanje ima namreč v 11. členu ZInfP, sodišče pa se strinja tudi s tem, da je imel Informacijski pooblaščenec po izpeljanem postopku dovolj razjasnjeno dejansko stanje za odločitev.

Izpodbijani akt je torej pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

K 2. točki izreka:

Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče njen zahtevek za povrnitev stroškov zavrnilo.