VSL Delna sodba II Cpg 511/2021

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni:

1) v I. točki izreka tako, da se ugotovi obstoj terjatve tožnice do toženke v višini 3.825 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 11. 2017 do plačila;

2) v II. točki izreka tako, da se odločitev o pravdnih stroških pridrži za končno sodbo.

II. Pritožbeni stroški pravdnih strank so nadaljnji pravdni stroški.

Uvodno pojasnilo

1Razreševanje spora, ki je vzniknil med pravdnima strankama iz istega dogodka, je bilo predmet dveh postopkov pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. V pravdi IX Pg 369/2018 je toženka V. d. o. o. (tam tožnica) je od tožnice S. d. o. o. (tam toženke) zahtevala plačilo zneska 3.982,88 EUR za opravljene prevoze gotovine za naročnika T. d. d. (v nadaljevanju: naročnik). Ta družba (naročnik) je namreč za prevoze gotovine angažirala tožnico, ki pa nima licence za tovrstne prevoze. Zato je tožnica (S. d. o. o.) angažirala V. d. o. o. za izvedbo teh prevozov. V obdobju med 14. 10. 2017 in 5. 11. 2017 pa je pri izvajanju prevozov prišlo do manjka gotovine v višini 18.825 EUR.

2Predmet pravde IX Pg 369/2019 je bilo plačilo prevoznine za prevoze, ki jih je opravljala družba V. za S. d. o. o. V tisti pravdi je tožnica (tam toženka S.) vložila pobotni ugovor v znesku 3.825,00 EUR iz naslova škode, ki ji je nastala zaradi izginotja gotovine. Zato je tožnica V. naročniku plačala 15.000 EUR, toženka S. pa 3.825 EUR. Toženka S. je kasneje v tistem sporu pobotni ugovor umaknila in namesto tega kot tožnica v tej pravdi (IX Pg 916/2019) proti toženki (kot odgovorni za manjko) vložila nasprotno tožbo. V prvi pravdi je toženka S. pravdo na plačilo prevoznine izgubila.

3Kot rečeno je predmet te pravde znesek 3.825 EUR, ki ga je tožnica S. uveljavljala z nasprotno tožbo (torej znesek, ki ga je v pravdi IX Pg 369/2018 uveljavljala v pobot).

4Poleg tega je predmet te pravde tudi pobotni ugovor v višini 9.412,50 EUR, ki ga je toženka vložila v prvi pripravljalni vlogi z dne 19. 6. 2020 (list. št. 36).

Izpodbijana sodba

5Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora toženka plačati tožnici 3.825 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 11. 2017 do plačila (I. točka izreka) in tožnici naložilo, da toženki povrne njene pravdne stroške v znesku 933,30 EUR s pripadki. Ker je tožbeni zahtevek zavrnilo, se s pobotnim ugovorom ni ukvarjalo (42. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).

6Svojo presojo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, je oprlo na določilo 692. člena Obligacijskega zakonika¹. V dokaznem postopku je ugotovilo (1) da sta tožnica kot izvajalec in T., d. d. (naročnik) dne 5. 10. 2016 sklenila Pogodbo o izvajanju varovanja ljudi in premoženja št. 2015-10-05 in dne 19. 10. 2016 (A3) Aneks k tej pogodbi; (2) da je tožnica kot izvajalec s toženko kot podizvajalcem 15. 10. 2016 sklenila Pogodbo št. 003/08-MM-216 (A2), katere predmet so bile storitve prevoza in varovanja gotovine, ki jih je bila tožnica dolžna opravljati za naročnika na podlagi pogodbe z dne 5. 10. 2016; (3) da tožnica ni imela licence za prevoz in varovanje gotovine, (4) da je v obdobju med 14. 10. 2017 in 5. 11. 2017 izginilo šest ovojnic (številke 693713, 963720, 964098, 694853, 694645 in 693775), z gotovino v skupnem znesku 18.825 EUR, ki so bile prevzete pa na lokacijah P., K., H. G., K. P. in G. B.; (5) da je v tem obdobju samo toženka kot podizvajalec opravljala storitve prevoza za tožnico; (6) da je v posledici manjka toženka naročniku plačala 15.000 EUR, tožnica pa 3.825 EUR; (7) da se je prevzem gotovine pri naročniku dnevno evidentiral v zvezkih, v katere se je vpisalo prevzemno mesto, datum in številka vrečke, poleg pa se je vsakič podpisal receptor, ki je gotovino predal in varnostnik, ki je gotovino prevzel; (8) da je številke ovojnic zapisal natakar ali receptor, če je ta imel ta gnečo, pa tudi varnostnik; (9) da se v delovne naloge, v katere je toženka vpisovala prevzem in izročitev pošiljk, niso vpisovale številke ovojnic, pač pa le število ovojnic, ki jih je toženka prevzela na prevzemnem mestu; (10) da zgoraj citirane ovojnice niso bile dostavljene v dnevno nočni trezor banke naročnika, (11) da se je na primopredajnih mestih naročnika izvajala le primopredaja varovanih pošiljk prvega razreda, za katere Pravilnik o načinu prevoza in varovanja gotovine in drugih vrednostnih pošiljk ne predpisuje, da mora biti prostor izvajanja primopredaje pošiljk varovan s tehničnimi sistemi za varovanje, s katerimi je mogoče spremljati dogajanje v neposredni lokaciji objekta; (12) da varnostnik toženke ni preveril številk prejetih ovojnic, saj je slepo zaupal receptorju in med drugim, (13) da je bila toženka (s strani naročnika in tožnice) znotraj osemdnevnega roka od prevzema obveščena le o manjku ovojnic št. 694853 št. 694645 in št. 693775, ki so izginile 5. 11. 2017 na lokacijah (a) H. G. z gotovino v višini 5.295 EUR, (b) K.P. z gotovino 4.165 EUR in (c) G. B. z gotovino v višini 1.755 EUR; in med drugim, (14) da je bila o manjku gotovine iz preostalih ovojnic toženka obveščena po preteku 8 dnevnega roka od prevzema.

Pritožba tožnice in odgovor toženke

7Proti tej sodbi se je tožnica pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določil pravdnega postopka ter predlagala spremembo izpodbijane sodbe sebi v prid ter povrnitev pravdnih in pritožbenih stroškov.

8V odgovoru na pritožbo pa je toženka predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Tudi ona je zahtevala povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

K odločitvi o pritožbi

9Pritožba je utemeljena. Na odločilne pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

Posebnosti v postopku v sporih majhne vrednosti

10Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor na podlagi določila 495. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vodilo po določbah za spore majhne vrednosti (v nadaljevanju: SMV). O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica. V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano, na relativne postopkovne kršitve pa se ne ozira.

Odgovori na odločilne pritožbene navedbe

11Sodišče prve stopnje je med drugim zavzelo stališče, da bi varnostnik tožene stranke moral delovati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in kot tak natančno in skrbno preveriti, katere ovojnice (po številkah) prevzema, ne pa, da je slepo zaupal receptorju in zgolj podpisoval prevzemne liste. Isto da velja tudi za toženko, saj tudi ona predaje manjkajočih ovojnic ni dokazovala z ustrezno izročitveno dokumentacijo niti z morebitnim potrdilom o oddaji pošiljke v primopredajno napravo.

12Upoštevajoč ugotovitev sodišča prve stopnje, da delavec toženke ni ravnal skladno s pravili stroke, je sodišče prve stopnje presodilo, da je toženka odgovorna za nastalo škodo in svojo presojo o njeni odgovornosti oprlo na določilo prvega odstavka 689. člena OZ. Po tem določilu prevoznik odgovarja za morebitno izgubo ali poškodbo pošiljke v času od njenega prevzema do izročitve. Tej presoji toženka v odgovoru na pritožbo niti ne nasprotuje.

13Sodišče prve stopnje je v 35. točki obrazložitve zapisalo, da ostane prevoznik skladno z drugim odstavkom 692. člena OZ odgovoren za izgubo ali poškodbe pošiljk, ki jih ni bilo mogoče opaziti pri izročitvi, če ga je prejemnik o njih obvestil takoj, ko jih je odkril, vendar najkasneje v osmih dneh po izročitvi. Do dileme, kdaj je prišlo do izročitve izgubljene pošiljke, pa se ni opredelilo. Pač je svojo presojo, da je treba izgubljeno pošiljko grajati v osmih dneh od izročitve, oprlo na komentar Obligacijskega zakonika². Pri tem pa je spregledalo, da 692. člen OZ izgube pošiljke ne omenja. To je logično, saj pri izgubi pošiljke do njene izročitve sploh ne pride. Da je opravičilo uporabo omenjenega komentarja, pa je kot dan izročitve pošiljke štelo kar dan prevzema pošiljke. To pa je v direktnem nasprotju z dikcijo drugega odstavka 692. člena OZ, saj to določilo v primeru poškodbe pošiljke govori o osemdnevnem roku od izročitve pošiljke (naslovniku), ne pa od prevzema pošiljke (pri pošiljatelju).

14Že iz tega logično sledi, da drugega odstavka določila 692. člena OZ v primeru izgube pošiljke ni mogoče uporabiti. Torej je stališče toženke, ki v odgovoru na pritožbo soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, pravno zmotno.

15S tem je odgovorjeno na bistvene pritožbene očitke. Poleg tega drži pritožbeno stališče, da OZ na nobenem mestu ne določa roka, v katerem bi moral naročnik prevoznika opozoriti na izgubo pošiljke in da takšnega prekluzivnega roka tudi ne določa nobeno drugo določila OZ, ki ureja izgubo pošiljke. Soglaša pa pritožbeno sodišče tudi s pritožbenim opozorilom, da mnenja priznanih in uveljavljenih pravnih strokovnjakov niso pravni vir, saj so njihova mnenja v praksi pogosto deljena.

16Prav tako drži pritožbeno stališče, da je odgovornost za izgubo bistveno strožja od odgovornosti za poškodbo in da zato 691. člen OZ celo določa, da mora prevoznik takrat, kadar pošiljko izgubi, pošiljatelju povrniti škodo, pravice do plačila prevoza pa nima. Ne glede na to pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s sodbo IX Pg 369/2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cpg 596/2019 z dne 16. 1. 2020 ugodilo zahtevku prevoznika (v tej pravdi toženke) na plačilo prevoznine.³

17Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da je izpodbijana sodba oprta na zmotno materialno pravno stališče, da je treba tudi škodo, nastalo zaradi izgube pošiljke notificirati v 8 dnevnem roku (od trenutka prevzema pošiljke na prevoz). Ker je to stališče torej zmotno, je tožbeni zahtevek, kateremu toženka po višini ni oporekala, utemeljen. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo na podlagi določila 5. alineje 358. člena ZPP spremenilo tako, kot je razvidno iz I. a točke izreka te sodbe, iz razlogov, pojasnjenih v naslednjem podnaslovu pa je izdalo delno sodbo.

O pobotnem ugovoru

18Kot rečeno, se sodišče prve stopnje s pobotnim ugovorom toženke⁴ ni ukvarjalo, saj je tožbeni zahtevek zavrnilo. Zato bo moralo v nadaljevanju postopka skladno z določilom tretjega odstavka 324. člena ZPP s (končno) sodbo odločiti še o pobotnem ugovoru.

K spremembi stroškovne odločitve

19Odločitev o stroških postopka je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s 164. členom ZPP spremenilo tako, da je odločitev o pravdnih stroških pridržalo za poznejšo sodbo. Na isti dve določili je oprlo tudi odločitev o stroških pritožbenega postopka pravdnih strank.

¹ 692. člen OZ nosi naslov Če prevzame prejemnik pošiljko brez ugovora.
² Posebni del, 3. knjiga, 435. do 703. člen, str. 1177. do 1178, GV Založba, Ljubljana 2004.
³ V sodbi IX Pg 369/2019 je sodišče prve stopnje zapisalo, da toženka S. (tu tožnica) vtoževanim računom ni ugovarjala, je pa navedla, da tožnica V. dela ni opravila ustrezno (3. točka obrazložitve) in med drugim, da iz 2. točke pripravljalne vloge toženke S. z dne 9. 4. 2018 izhaja, da je tožnica V. nesporno opravila obračunane storitve.
⁴ Tega je toženka vložila v vlogi z dne 19. 6. 2020 (list. št. 36).