VSRS Sklep II DoR 342/2021

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- Ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje o vprašanju obstoja zavarovalnega primera kot negotovega in od izključne volje pogodbenikov neodvisnega dogodka v tej zadevi kot pogoja za nastanek toženkine obveznosti plačila zavarovalnine?

- Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo v kontekstu celovite dokazne ocene, ko je utemeljenost temelja zahtevka presojalo zgolj na podlagi tega ali je nastanek škodnega dogodka tehnično mogoč in ali se je škodni dogodek zgodil, vse druge okoliščine, ki kažejo na nameren škodni dogodek - fingirano nesrečo, pa je za presojo o temelju štelo za nerelevantne?

- Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da okoliščine, ki vzbujajo dvom v to, da je šlo za nenamerno nesrečo, lahko vplivajo zgolj na višino ne pa tudi na temelj zahtevka?

1Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) je bil kot voznik osebnega vozila Mercedes Benz GLK 250 CDI udeležen v prometni nezgodi z dne 21. 9. 2014, ki jo je povzročil tako, da je na avtocesti Maribor - Ptuj ob 20.15 uri iz neznanega razloga zavil levo iz prehitevalnega pasu in s sprednjim levim bokom zadel ter drsel po jekleni varnostni ograji na levi strani smernega vozišča, nato pa vozilo preusmeril desno, kjer je s sprednjim desnim delom osebnega vozila čelno trčil v jekleno varnostno ograjo na desni strani smernega vozišča. V času škodnega dogodka je bilo vozilo zavarovano pri toženi stranki (v nadaljevanju toženka) po zavarovalni polici z vključenim avtomobilskim kaskom.

2Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna plačati tožniku znesek 18.474,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 9. 2014 dalje do plačila. Odločilo je o stroških postopka. Pojasnilo je, da se je tožnik pri uveljavljanju zavarovalnine skliceval na (glede na izpovedbe neveljavno) višjo pogodbo o nakupu avtomobila. Potek nesreče je kazal na nevsakdanjo reakcijo tožnika, ki vozila po oplazenju ni pustil v smeri vožnje, s čimer bi preprečil nesrečo, temveč je intenzivno zaviral in volan usmeril skrajno v desno. Tudi ni izkazano, da so bile predhodne poškodbe na avtomobilu v celoti odpravljene. Izpovedbi tožnika in njegovega sina pa nista bili prepričljivi. Izkazan naj bi torej bil dvom v to, da je do nesreče prišlo neodvisno od tožnikove volje.

3Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo na način, da je tožbenemu zahtevku po temelju ugodilo ter odločilo, da bo o višini tožbenega zahtevka odločeno po pravnomočnosti vmesne sodbe. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržalo za končno odločbo. Ocenilo je, da je bilo trditveno in dokazno breme v zvezi z izgubo zavarovalnih pravic na toženki, ki ni uspela dokazati, da je tožnik namerno povzročil obravnavno prometno nezgodo. Takšnega stališča ne more omajati niti dejstvo, da je tožnik v trenutku trka in drsanja po levi zaščitni ograji reagiral tako, da je močno zavrl in volan obrnil maksimalno desno, kar naj bi bilo po mnenju izvedenca nenavadno, saj kaže na neko zavestno ravnanje oziroma reakcijo. Vsi trije izvedenci so zaključili, da je zatrjevan potek prometne nezgode tehnično mogoč in da so vtoževane poškodbe osebnega vozila lahko nastale v obravnavani prometni nezgodi. Ostale okoliščine, ki sodišču prve stopnje vzbujajo dvom v to, da je šlo za nenamerno nesrečo (sklenitev dveh kupoprodajnih pogodb za vozilo, okoliščine popravila vozila po predhodni prometni nezgodi z dne 28. 3. 2014, skladnost poškodb po obeh prometnih nezgodah, dvom v odpravo vseh poškodb iz nesreče z dne 28. 3. 2014, itd.), pa za presojo temelja tožbenega zahtevka niso relevantne, saj jih lahko sodišče prve stopnje upošteva le pri presoji višine vtoževane zavarovalnine.

4Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije glede naslednjih pravnih vprašanj:

- Ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje o vprašanju obstoja zavarovalnega primera kot negotovega in od izključne volje pogodbenikov neodvisnega dogodka v tej zadevi kot pogoja za nastanek toženkine obveznosti plačila zavarovalnine?

- Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je temelj zahtevka za izplačilo zavarovalnine presojalo po tem ali je podan naklep, kljub temu da 922. člen OZ opredeljuje zavarovalni primer kot dogodek, glede katerega se sklene zavarovanje, ki mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov ter da 944. člen OZ določa, da zavarovalnica ni zavezana za nikakršne dajatve, če je zavarovanec ali upravičenec povzročil zavarovalni primer namenoma ali s prevaro?

- Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo v kontekstu celovite dokazne ocene, ko je utemeljenost temelja zahtevka presojalo zgolj na podlagi tega ali je nastanek škodnega dogodka tehnično mogoč in ali se je škodni dogodek zgodil, vse druge okoliščine, ki kažejo na nameren škodni dogodek - fingirano nesrečo, pa je za presojo o temelju štelo za nerelevantne?

- Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da okoliščine, ki vzbujajo dvom v to, da je šlo za nenamerno nesrečo, lahko vplivajo zgolj na višino ne pa tudi na temelj zahtevka?

5Predlog je delno utemeljen.

6Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).¹ Vrhovno sodišče zaključuje, da so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni in je v skladu s 367.c členom ZPP dopustilo revizijo glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.