VSM Sklep I Cp 447/2020

I. Pritožbi zoper sklep II P 941/2015-103 se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točkah I., III. in prvem odstavku točke IV. izreka spremeni, tako da izrek v tem delu sedaj pravilno glasi:

»I. Sodnemu izvedencu mag. Z.D., se za pisno izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja odmeri nagrada in stroški v višini 253,00 EUR.

III. Od zneska priznane nagrade in stroškov se obračuna 8,85% prispevek za posebne primere zavarovanja v višini 22,40 EUR in 0,53% prispevek za poškodbe pri delu v višini 1,34 EUR.

IV. Plačilo skupnega zneska 276,74 EUR (vključno z 8,85% prispevkom za posebne primere zavarovanja in 0,53% prispevkom za poškodbe pri delu) se izvrši iz založenega predujma pravdnih strank, ½ predujma od vsake stranke.«

II. Pritožbi zoper sklep II P 941/2015-104 se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točkah I., III. in prvem odstavku točke IV. izreka spremeni, tako da izrek v tem delu sedaj pravilno glasi:

„I. Sodnemu cenilcu T.R. se za pisno izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja odmeri nagrada in stroški v višini 253,00 EUR.

Od zneska priznane nagrade in stroškov se obračuna 8,85% prispevek za posebne primere zavarovanja v višini 22,40 EUR in 0,53% prispevek za poškodbe pri delu v višini 1,34 EUR.

Plačilo skupnega zneska 276,74 EUR (vključno z 8,85% prispevkom za posebne primere zavarovanja in 0,53% prispevkom za poškodbe pri delu) se izvrši iz založenega predujma pravdnih strank, 1⁄2 predujma od vsake stranke.“

III. V preostalem se pritožbi zavrneta in potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

IV. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za odločbo o glavni stvari.

1S prvim izpodbijanim sklepom (II P 941/2015-103) je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu mag. Z.D. odmerilo nagrado in stroške za pisno izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja v višini 607,20 EUR, obračunalo prispevke in odredilo plačilo.

2Z drugim izpodbijanim sklepom (II P 941/2015-104) je cenilcu T.R. odmerilo nagrado in stroške za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja v višini 460,50 EUR, obračunalo prispevke in odredilo plačilo.

3Zoper oba sklepa se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju toženka) iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbama ugodi, izpodbijana sklepa razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje s stroškovno posledico.

4V pritožbi zoper prvi sklep toženka v bistvenem navaja, da sodišče prve stopnje s sklepom z dne 2. 4. 2019 imenovanima izvedencema ni naložilo nobenih dodatnih vprašanj, ki ne bi bila zajeta že v osnovnem izvedenskem mnenju, ampak zgolj, da odgovorita na pripombe toženke, zato ne moreta biti upravičena do nagrade na podlagi drugega odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik). Narava in obseg dane naloge je bil razviden že iz prvotnega navodila sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje tudi ni presojalo ali je imenovana oseba v vsakem posameznem spisu sploh upravičena do nagrade za opravljeno delo, glede na dejstvo, da postopki zoper toženko temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi. Napačen in vehementen je zaključek, da je izvedenec D. upravičen do 100% povečanja nagrade po 47. členu Pravilnika in cenilec R. do 30% povečanja nagrade. Dodaja še, da je bila izvedencu D. 2. 12. 2019 izrečena začasna prepoved opravljanja izvedenstva, pa tudi sicer je sodišče prve stopnje imenovalo osebi, ki ne ustrezata predlaganemu izvedencu hidrološke stroke. Nobeno procesno dejanje sodišča prve stopnje ne upravičuje odmere in odredbe izplačila nagrade po izpodbijanih sklepih. Sklep o dokazovanju z izvedencem hidrološke stroke sploh ni bil sprejet, prav tako opuščena je bila obveznost, da bi izvedencema naloga bila naložena v izreku sklepa, ki ima edini veljavnost. Oba izpodbijana sklepa sta preuranjena, saj naloga izvedencev še ni dokončno opravljena in bi sodišče prve stopnje z njuno izdajo moralo počakati do poteka roka za podajo morebitnih pripomb. V dopolnitvi izvedenskega mnenja pa so še vedno podane pomanjkljive in napačne ugotovitve. V posledici vsega navedenega sta oba izpodbijana sklepa nepravilna in nezakonita.

5V pritožbi zoper drugi sklep toženka podaja identične navedbe kot so izpostavljene v pritožbi zoper prvi sklep, dodaja pa, da je zaradi nezmožnosti oprave izvedenskega dela s strani izvedenca D. odpadla podlaga za izplačilo morebitne nagrade T. R., ki je bil v konkretnem postopku imenovan zgolj kot strokovnjak za vodno gospodarstvo, pa tudi sicer ni upravičen do plačila po Pravilniku, saj ta velja samo za sodne izvedence, kar pa slednji ni.

6Tožnica na pritožbi ni odgovorila.

7Pritožbi sta delno utemeljeni.

8V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje že odločilo s sklepoma z dne 7. 6. 2019, ki pa sta bila s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cp 902/2019 z dne 12. 12. 2019 razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

9Sodišče druge stopnje je izpodbijana sklepa preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa tudi glede absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni storilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev postopka, niti tistih na katere se sklicujeta pritožbi, je pa glede na dejanske ugotovitve v postopku delno zmotno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

10Iz obrazložitve izpodbijanih sklepov izhaja, da je sodišče prve stopnje zaradi pomanjkanja strokovnega znanja, imenovalo izvedenca za elektroenergetiko mag. Z.D., ki je ob sodelovanju sodnega cenilca T.R. izdelal pisno izvedensko mnenje. Zaradi pripomb obeh pravdnih strank na izdelano mnenje, sta imenovana izdelala dopolnitev izvedenskega mnenja in ga skupaj s stroškovnikom predložila sodišču.

11Sodišče druge stopnje najprej pojasnjuje, da v pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade za dopolnilno izvedensko mnenje ni mogoče uveljavljati pritožbenih očitkov, ki se nanašajo na imenovanje izvedencev, ustreznost njune stroke in na vsebinske nepravilnosti in nepopolnosti v izdelanem dopolnilnem mnenju, zato se pritožbeno sodišče s temi pritožbenimi navedbami ni ukvarjalo.

12Glede na to, da sta sodni izvedenec mag. Z.D. in sodni cenilec T.R. skupaj izdelala izvedensko mnenje oz. njegovo dopolnitev in glede na dejstvo, da so pritožbene navedbe zoper sklep o odmeri nagrade za dopolnilno izvedensko mnenje za cenilca T. R. skoraj povsem enake navedbam v pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu D., se bo sodišče druge stopnje do enakih pritožbenih navedb opredelilo le enkrat, v delu, kjer pa se pritožbi razhajata, pa bo podalo obrazložitev posebej.

K pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade mag. Z.D.

13Neutemeljena je pritožbena graja, da izvedencu mag. Z.D. ne more biti izplačana nagrada, saj mu je bila z dnem 2. 12. 2019 izrečena začasna prepoved opravljanja izvedenstva. Izvedencu je namreč bila dopolnitev mnenja naložena že s sklepom z dne 2. 4. 2019, dopolnitev mnenja pa je bila posredovana sodišču 6. 6. 2019, oboje torej še pred zatrjevano izrečeno prepovedjo opravljanja izvedenstva, zato navedeno dejstvo na izplačilo nagrade za dopolnitev izvedenskega mnenja ne more vplivati.

14Prav tako neutemeljena je pritožba v delu, da izvedenec in cenilec ne moreta biti upravičena do nagrade na podlagi drugega odstavka 51. člena Pravilnika. V posledici razveljavitve prvotnega sklepa, s katerim je odmerilo nagrado za izdelano dopolnitev izvedenskega mnenja, se je sodišče prve stopnje v novem sklepu opredelilo do vprašanja, ali sta sodni izvedenec in cenilec upravičena do nagrade za dopolnilno mnenje ter pri tem pravilno zaključilo, da sta navedena v dopolnilnem mnenju odgovorila tudi na dodatna ter nova vprašanja, ki v osnovnem mnenju še niso bila zajeta. Iz tega razloga pritožba neutemeljeno vztraja pri stališču, da predstavlja dopolnitev izvedenskega mnenja le odziv na pripombe pravdnih strank oziroma odgovore, ki so posledica neizpolnitve prvotnih nalog izvedenca in cenilca. Pravilne in jasne odgovore v zvezi s tovrstnimi prizadevanji toženke je sodišče prve stopnje podalo v 2. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa in sodišče druge stopnje jih v izogib nepotrebnemu ponavljanju v celoti povzema.

15Sodni izvedenec, ki opravi s sklepom sodišča določeno nalogo, ima pravico do nagrade za svoje delo in povrnitve stroškov v zvezi z delom na podlagi 249. člena ZPP. Upravičenje izvedenca do plačila je odvisno od vprašanja, ali je opravil nalogo, ki jo je določilo sodišče, in ali je podano mnenje skladno s pravili znanosti in stroke. Izvedencu je mogoče odreči plačilo, v kolikor ne odgovori na v sklepu o postavitvi postavljena vprašanja oziroma v primeru, da očitno neskrbno oziroma nestrokovno izdela mnenje. Navedeno velja tudi za dopolnitev izvedenskega mnenja. Sodišče druge stopnje zaključuje, da sta v obravnavani zadevi izvedenec in cenilec opravila nalogo v skladu s sklepom z dne 2. 4. 2019 v katerem jima je sodišče prve stopnje naložilo nalogo, da dopolnita predhodno podani izvid in mnenje, zgolj nestrinjanje z izvedenskim mnenjem oz. njegovo dopolnitvijo pa ne predstavlja razloga za odklonitev plačila izvedencu za opravljeno delo. Oba imenovana sta v skladu z navodili sodišča prve stopnje skupaj izdelala dopolnitev izvedenskega mnenja, zato izpodbijana sklepa tudi nista preuranjena, ne glede na morebitne nadaljnje pripombe pravdnih strank in zahteve po dodatnih dopolnitvah izvedenskega mnenja.

16Prav tako neutemeljena je pritožba v delu, da sodišče prve stopnje ni opravilo kritične ocene ali sta izvedenec in cenilec upravičena do večkratne nagrade za istovrstno pravilo, upoštevajoč da je pred sodiščem prve stopnje v teku več postopkov zoper toženko, ki temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi. Sodišče prve stopnje je oceno o tem opravilo in pojasnilo, da postopki niso združeni in se ne vodi vzorčni postopek, zato tudi sodišče druge stopnje ne vidi razloga, da izvedencu v skladu s Pravilnikom ne bi šlo plačilo za opravljeno delo v vsaki posamični zadevi.

17Sodišče druge stopnje po tem, ko je opravilo materialnopravni preizkus posameznih stroškovnih postavk, ki so bile priznane za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja, ugotavlja, da je pritrditi pritožbi, da izvedenec mag. Z.D. ni upravičen do vseh, s strani sodišča prve stopnje priznanih stroškov. In sicer ni upravičen do stroškov za študij spisa, ki jih obravnava 2. točka prvega odstavka 48. člena Pravilnika ter do stroškov za povečanje nagrade iz drugega odstavka 47. člena Pravilnika, ampak je upravičen zgolj do stroškov za izdelavo izjemno zahtevnega dopolnilnega izvida in mnenja po drugem odstavku 51. člena Pravilnika ter materialnih stroškov v skladu s tretjim odstavkom 45. člena Pravilnika.

18Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je izvedenec upravičen do stroškov za izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja po drugem odstavku 51. člena Pravilnika. Izvedenec in cenilec sta se morala v dopolnitvi izvedenskega mnenja opredeliti tako do številnih strokovno-tehničnih pripomb toženke na izvedensko mnenje, kot tudi odgovoriti na dodatna, nova vprašanja, ki v osnovno mnenje še niso bila zajeta.

19Utemeljeno pa toženka graja, da izvedencu ne pripada ponovno nagrada za študij spisa. Sodišče prve stopnje te sicer ni priznalo v celoti, temveč le v obsegu po drugi točki prvega odstavka 48. člena Pravilnika, v višini 92,00 EUR, z obrazložitvijo, da se je moral izvedenec za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja dodatno opredeliti do pripomb pravdnih strank v dveh vlogah, ki ne presegata 200 strani. Sodišče druge stopnje v tej zvezi ugotavlja, da gre za vloge, s katerimi so stranke postopka dajale pripombe na izvedensko mnenje oziroma zahtevala odgovore na dodatna vprašanja. Izvedenca sta pri izdelavi dopolnitve mnenja sicer res morala prebrati navedene vloge, saj drugače dopolnitve ne bi mogla izdelati. Vendar je to opravilo že upoštevano v nagradi za izdelavo izjemno zahtevnega dopolnilnega mnenja, ki ga je sicer sodišče prve stopnje priznalo v višini 230,00 EUR. Zgolj prebiranje pripravljalnih vlog, s katerimi stranke zahtevajo dodatna pojasnila in odgovore namreč ne more predstavljati opravila, ki bi bilo še posebej ovrednoteno. Namen nagrade za študij spisa je namreč, da se izvedenec seznani s stanjem zadeve, v danem primeru pa za to ne gre. Podobno izhaja tudi iz sodne prakse, in sicer da večkratno ukvarjanje izvedenca z določeno zadevo v okviru pisne izdelave izvedenskega mnenja, njegovega ustnega podajanja na naroku za glavno obravnavo ali izdelave njegove dopolnitve, ne daje podlage za večkratno odmerjanje nagrade iz naslova študija spisa.

20Izvedenec prav tako ni upravičen do povečanja nagrade na podlagi drugega odstavka 47. člena Pravilnika, saj študij dodatne strokovne literature v tujem jeziku pri dopolnitvi izvedenskega mnenja ni bil potreben, ampak sta izvedenca izhajala iz obsega že prvotno preštudirane zadeve ter se zgolj podrobneje opredelila do spornih, še vedno nejasnih odgovorov na prvotna vprašanja in dodatno odgovorila na nekatera vprašanja, na katera v prvotnem mnenju še ni bilo odgovorjeno. Dejstvo, da sta izvedenca uporabila specialistično znanje, je bilo upoštevano že v okviru nagrade za izjemno zahtevno dopolnilno mnenje.

21Posledično je izvedenec mag. Z.D. v konkretnem primeru upravičen do 230,00 EUR za izdelavo izjemno zahtevnega dopolnilnega izvedenskega mnenja po 4. točki drugega odstavka 51. člena Pravilnika ter 23,00 EUR materialnih stroškov (10% od odmerjene nagrade, v skladu s tretjim odstavkom 45. člena Pravilnika), kar je skupaj 253,00 EUR. K temu je potrebno priznati prispevek za posebne primere zavarovanja, ki ga je izplačevalec dolžan izplačati in ga odvesti na zakonsko predpisan račun, v višini 8,85% od odmerjene nagrade in stroškov, kar znaša 22,40 EUR. Obračunati je tudi prispevek za zdravstvo za poškodbe pri delu, v višini 0,53% v znesku 1,34 EUR, kar vse skupaj znaša 276,74 EUR.

Dodatno k pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade cenilcu T.R.

22Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je tudi T.R. nagrado in stroške odmerilo po Pravilniku, saj je sodni cenilec. Drugi odstavek 245. člena ZPP določa, da se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela. Ta določba je instrukcijske narave in določa, da se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci, sodišče pa lahko postavi za izvedenca tudi koga, ki ni v seznamu sodnih izvedencev, kot je storilo v konkretnem primeru. T.R. sicer res ni na seznamu sodnih izvedencev, kot izhaja iz pritožbe, je pa sodni cenilec, zato mu je sodišče prve stopnje pravilno priznalo stroške po Pravilniku, ki določa enak način in višino nagrade tako za sodne izvedence, kot tudi za sodne cenilce. Zgolj napačno poimenovanje T.R. v izreku izpodbijanega sklepa kot izvedenca pa ne predstavlja kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

23Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tudi cenilec upravičen do stroškov za izdelavo izjemno zahtevnega dopolnilnega izvida in mnenja po drugem odstavku 51. člena Pravilnika. Kot že obrazloženo, sta se morala izvedenec in cenilec v dopolnitvi mnenja opredeliti tako do številnih strokovno-tehničnih pripomb toženke, kot tudi odgovoriti na dodatna, nova vprašanja.

24Sodnemu cenilcu pa ne pripada ponovno nagrada za študij spisa v višini 92,00 EUR kot izhaja iz tč. 5 izpodbijanega sklepa, in sicer iz istih razlogov, kot so pojasnjeni že zgoraj (tč. 19 tega sklepa). Iz istih razlogov kot že zgoraj navedeno (tč. 20 tega sklepa) tudi on ni upravičen do povečanja nagrade na podlagi drugega odstavka 47. člena Pravilnika, saj študij dodatne strokovne literature v tujem jeziku pri dopolnitvi izvedenskega mnenja ni bil potreben, ampak sta izvedenca izhajala iz obsega že prvotno preštudirane zadeve.

25Posledično je cenilec v konkretnem primeru upravičen do 230,00 EUR za izdelavo izjemno zahtevnega dopolnilnega izvedenskega mnenja po 4. točki drugega odstavka 51. člena Pravilnika ter 23,00 EUR materialnih stroškov (10% od odmerjene nagrade, v skladu s tretjim odstavkom 45. člena Pravilnika), kar je skupaj 253,00 EUR. K temu je potrebno priznati prispevek za posebne primere zavarovanja, ki ga je izplačevalec dolžan izplačati in ga odvesti na zakonsko predpisan račun, v višini 8,85% od odmerjene nagrade in stroškov, kar znaša 22,40 EUR. Obračunati je tudi prispevek za zdravstvo za poškodbe pri delu, v višini 0,53% v znesku 1,34 EUR, kar vse skupaj znaša 276,74 EUR.

26Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbama delno ugodilo in sklepa spremenilo v obsegu razvidnem iz izreka te odločbe (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem pa je pritožbi zavrnilo in v nespremenjenem obsegu potrdilo sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

27Ker se v tem pritožbenem postopku ne odloča o pritožbi zoper končno odločbo, je tudi odločitev o stroških tega pritožbenega postopka pridržana za končno odločbo.

Smiselno je uporabljeno določilo 164. člena ZPP, ki za primere odločitev, ki niso končne odločitve, predvideva, da se odločitev o stroških postopka pridrži za poznejšo odločbo.