VSM Sodba I Cpg 95/2021

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo v točki I izreka odločilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna izročiti tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) več premičnin (osnovnih sredstev), katerih, je razvidno iz izreka odločbe v tem delu. V točki II izreka je odločilo o stroških pravdnega postopka. Toženka jih je dolžna povrniti tožnici v znesku 3.466,92 EUR, v primeru zamude z obrestmi od zapadlosti do plačila.

2Toženka z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Zmotno je stališče sodišča prve stopnje v točkah 7 in 8 obrazložitve, da je temelj sprejete odločitve pravnomočen sklep Okrožnega sodišča v Mariboru St 3565/2018 z dne 14. 1. 2019 o soglasju k uresničitvi odstopne pravice. Sodišče prve stopnje bi moralo ne glede na sklep stečajnega sodišča vsebinsko presojati, ali je v konkretnem primeru šlo za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo in ali je tožnica od nje upravičeno odstopila. Ker tega ni storilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, izpodbijana sodba v posledici tega nima razlogov o odločilnih dejstvih (procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), kršilo pa je tudi določbo 24. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP).

Glede na dikcijo drugega odstavka 24. člena ZFPPIPP je jasno, da Prodajna pogodba z dne 15. 10. 2014, sklenjena v obliki notarskega zapisa SV 743/2014 (v nadaljevanju Prodajna pogodba), ne predstavlja vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe (sporne premičnine so last toženke, saj je tožnica svojo obveznost izpolnila v celoti), zato odstop od nje ni bil mogoč, pogodba še vedno v velja, zahtevek pa je neutemeljen.

Sklep z dne 14. 1. 2019 predstavlja zgolj soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice, pri čemer je edini kriterij za sprejem takšne odločitve ta, da se z uresničitvijo odstopne pravice dosežejo ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov (četrti odstavek 267. člena ZFPPIPP). Presoja, ali je odstop od pogodbe dejansko vsebinsko upravičen, pa je prepuščena pravdnemu sodišču, ki o pravicah in zahtevkih stečajnega dolžnika in drugega pogodbenika odloča v okviru izvrševanja pravnih posledic iz 268. člena ZFPPIPP. Zgolj sklicevanje na sklep stečajnega sodišča z dne 14. 1. 2019 ne zadošča.

Dejstvo je, da je tožnica v celoti izpolnila svoje pogodbene obveznosti. V skladu s točko V pogodbe se je zavezala, da bo premičnine izročila kupcu (toženki) v posest takoj po njenem podpisu, z izpolnitvijo te obveznosti (izročitvijo premičnin) pa je nanjo tudi prešlo lastništvo premičnin (60. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). Glede na navedeno je povsem napačen zaključek sodišča prve stopnje v točki 8 obrazložitve.

Toženka predlaga, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi, „izpodbijano sodbo razveljavi in spremeni sodbo sodišča prve stopnje, tako da zahtevek v celoti zavrne, tožnici pa naloži plačilo stroškov postopka na prvi in drugi stopnji“. Podrejeno se zavzema za „vrnitev zadeve v ponovno sojenje“.

3Toženka v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim ugovorom in predlaga potrditev izpodbijane sodbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je zadevo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Po tako opravljenem preizkusu najprej ugotavlja, da ni podana v pritožbi zatrjevana procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede na trditveno (in dokazno) podlago, ki sta jo ponudili pravdni stranki, izpodbijana sodba kljub svoji skoposti v točki 8 obrazložitve vsebuje potrebne in zadostne razloge o odločilnih dejstvih v zvezi s presojo, ali Prodajna pogodba glede na dikcijo drugega odstavka 24. člena ZFPPIPP predstavlja vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, od katere lahko stečajni dolžnik odstopi z začetkom stečajnega postopka, tako da jo je objektivno mogoče preizkusiti.

6V zvezi z očitkom pritožbe, da sklep stečajnega sodišča z dne 14. 1. 2019 predstavlja zgolj soglasje sodišča k uresničitvi lastninske pravice, vsebinska presoja, ali je odstop od pogodbe vsebinsko upravičen, pa je prepuščena pravdnemu sodišču, velja poudariti naslednje:

7Prav ima pritožba, da je sodišče prve stopnje v postopku, v katerem odloča o utemeljenosti zahtevka na vrnitev premičnin (po tem, ko je stečajni upravitelj uresničil odstopno pravico iz 267. člena ZFPPIPP in je Prodajna pogodba v skladu s prvim odstavkom 268. člena ZFPPIPP z dnem pravnomočnosti sklepa, s katerim je dalo sodišče soglasje k uresničitvi odstopne pravice, razvezana), dolžno opraviti vsebinsko presojo, ali sporna pogodba v skladu z dikcijo drugega odstavka 24. člena ZFPPIPP¹ predstavlja vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo. V obravnavani zadevi je namreč Okrožno sodišče v Mariboru v skladu s četrtim odstavkom 267. člena FPPIPP² s sklepom St 3565/2018 z dne 14. 1. 2019 dalo (le) soglasje upravitelju k uresničitvi odstopne pravice in ni odločalo o pritožnikovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. To pa pomeni, da ima ta sklep pravni učinek samo za stranke postopka insolventnosti (primerjaj 56. člen ZFPPIPP), saj so le slednje imele možnost sodelovati v postopku in se le nanje raztezajo učinki pravnomočnosti. Nenazadnje to potrjuje tudi priložena odločba VSL Cst 128/2019 z dne 27. 3. 2019 (priloga A5), iz katere izhaja, da zato, ker toženka ni stranka stečajnega postopka nad tožnico, njena pritožba zoper sklep St 3565/2018 z dne 14. 1. 2019 ni dovoljena (primerjaj prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP). Ker se torej na toženko ne morejo raztezati učinki pravnomočnosti citiranega sklepa stečajnega sodišča, se nanjo (brez vsebinske presoje pravdnega sodišča) tudi ne morejo raztezati pravne posledice iz 268. člena ZFPPIPP³.

8V tem kontekstu pa ne drži nadaljnji očitek pritožbe, da sodišče prve stopnje vsebinske presoje, ali gre za vzajemno dvostransko neizpolnjeno pogodbo, ni opravilo. Presojo je opravilo in v zvezi s tem, glede na ponujeno trditveno (in dokazno) podlago strank, v točki 8 obrazložitve navedlo dovolj tehtne razloge.

9Tožnica svoj zahtevek temelji na posebnih pravilih, ki veljajo v stečaju za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe (265. - 268. člen ZFPPIPP). V tožbi je zatrjevala, da ji toženka z naslova kupnine ni plačala ničesar, sama pa svoje svoje obveznosti po Prodajni pogodbi tudi ni mogla v celoti izpolniti, saj so bile določene premičnine v trenutku sklenitve pogodbe in njihove izročitve kupcu zarubljene, rubež pa javno vpisan v Register neposestnih zastavnih pravic na premičninah RS. Toženka, ki je zahtevku nasprotovala, je v svojih navedbah pojasnila, da ne gre za situacijo, ki jo ureja drugi odstavek 24. člena ZFPPIPP, saj je bilo v točki IV Prodajne pogodbe dogovorjeno, da ji bo tožnica premičnine takoj po podpisu prodajne pogodbe izročila, kar je tudi storila, s tem pa je nanjo v skladu 60. členom SPZ⁴ prešla lastninska pravica. Ni pa toženka izrecno nasprotovala trditvam tožnice, da je bil v trenutku sklenitve pogodbe in njihove izročitve kupcu del premičnin zarubljenih in zato prodajalka (tožnica) ni mogla v celoti izpolniti svoje pogodbene obveznosti. Na takšni trditveni podlagi, ob upoštevanju drugega odstavka 214. člena ZPP, čeprav se na citirano zakonsko določbo ni izrecno sklicevalo, je sodišče prve stopnje v točki 8 obrazložitve v zvezi s pravnimi posledicami iz 268. člena ZFPPIPP pravilno ugotovilo, da poleg toženke, ki na račun kupnine ni plačala ničesar, tudi tožnica svoje obveznosti (zaradi rubeža dela premičnin) ni v celoti izpolnila.

10Toženka sicer v pritožbi še vedno vztraja, da temu ni tako, da so ji bile vse premičnine izročene v posest, s tem pa je nanjo v skladu 60. členom SPZ prešla lastninska pravica, a po oceni sodišča druge stopnje neuspešno.

11Pritožnica pozablja, da za pridobitev lastninske pravice na premičnini zgolj izročitev stvari v posest ne zadošča. Pravilo iz 40. člena SPZ⁵ velja tako za nepremičnine, kot tudi premičnine. V skladu s to zakonsko določbo se za prenos lastninske pravice zahteva veljaven pravni naslov, sporazum strank o prenosu lastninske pravice in izpolnitev drugih pogojev, zahteva pa se tudi razpolagalna sposobnost prenosnika. Ker je bila razpolagalna sposobnost tožnice v trenutku sklenitve Prodajne pogodbe in izročitve premičnin v posest zaradi rubeža določenih premičnin omejena, slednja svoje obveznosti, da kot prodajalka na kupca veljavno prenese lastninsko pravico na vseh premičninah, ni mogla v celoti izpolniti.

12Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje v točki 8 obrazložitve pravilno zaključilo, da ima tožnica na podlagi 268. člena ZFPPIPP pravico do vrnitve tistega, kar je dala.

13Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

14Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker toženka s pritožbo ni uspela sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Enako velja za tožnico, saj navedbe v odgovoru na pritožbo niso v bistveni meri vplivale na odločitev pritožbenega sodišča, tako da stroški za sestavo te vloge niso bili potrebni (155. člen ZPP).

¹ Vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba je dvostranska pogodba:1. ki je bila sklenjena pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in2. pri kateri do začetka postopka zaradi insolventnosti:- niti insolventni dolžnik niti nasprotna pogodbena stranka nista izpolnila svoje obveznosti glede izpolnitvenega ravnanja na podlagi te pogodbe ali- nobeden od njiju teh obveznosti ni izpolnil v celoti.
² Sodišče da soglasje k uresničitvi odstopne pravice, če se z njeno uresničitvijo dosežejo ugodnejši pogoji za plačilo upnikov.
³ Tako tudi v odločbi VSL Cst 708/2015 z dne 8. 12. 2015.
⁴ Lastninska pravica na premičnini se pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja.
⁵ Za pridobitev lastninske pravice se zahteva veljaven pravni naslov, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, ter izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon.