VSL Sklep II Ip 1254/2021

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Dolžnik je dolžan upniku v 8 dneh povrniti pritožbene stroške 555,65 EUR, če zamud s plačilom, od devetega dne z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Sodišče prve stopnje je ustavilo izvršbo s prodajo nepremičnine ID znak: parcela 123.

2V pravočasni pritožbi upnica predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, dolžniku pa naj se naložijo v plačilo pritožbeni stroški. Nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da v šestih mesecih od dneva prve prodaje nepremične na javni dražbi ni predlagala izvedbe nove prodaje. Opozarja, da od 16. 11. 2020 do 18. 4. 2021 roki za procesna dejanja niso tekli. Pri tem je šlo za prekinitev postopka po 6. točki 205 člena ZPP, kar pomeni, da se uporabi 207. člen ZPP, ki določa, da prenehajo teči vsi roki za procesna dejanja strank. Šestmesečni rok bi po mnenju upnice iztekel šele 11. 8. 2021 (upoštevaje, da je od dneva prve prodaje 8. 9. 2020 do 16. 11. 2020 minilo 2 meseca in 7 dni). Upnica meni, da je bilo z izpodbijano odločitvijo poseženo v njeno ustavno pravico do sodnega varstva.

3Dolžnik na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba je utemeljena.

5Pomembno je razločevati med procesnimi in materialnimi roki. Materialni roki veljajo za uveljavljanje materialnih pravic, ki jih daje upravičencem materialni predpis. Z uveljavljanjem te pravice se začne postopek na sodišču. Z iztekom materialnega roka preneha bodisi sama pravica (kadar gre za prekluzivni rok) bodisi pravica do sodnega varstva materialne pravice (v primeru zastaranja). Procesni roki pa so roki, ki jih daje procesni zakon za opravljanje določenih procesnih dejanj v postopku. Iz narave šestmesečnega roka za predlaganje druge prodaje na javni dražbi iz drugega odstavka 194. člena ZIZ je razvidno, da nikakor ni mogoče govoriti o materialnem roku, saj gre za tipičen rok, ki ga daje zakon za opravo procesnega dejanja v postopku. Z iztekom roka tudi ne preneha pravica, prav tako ne pravica sodno uveljavljati pravico. (Materialna) pravica je v konkretnem primeru terjatev, ki jo ima upnik do dolžnika, in ta zaradi poteka roka ne bo prenehala, prav tako ne bo prenehala pravica, da upnik svojo terjatev do dolžnika sodno uveljavi. Res pa je, da je ne bo mogel uveljaviti v istem izvršilnem postopku.

6Upnik v pritožbi navaja, da od 16. 11. 2020 do 18. 4. 2021 niso tekli roki za procesna dejanja (torej procesni roki), a to ne drži v celoti. Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije¹ je namreč v šestem odstavku 2. točke določila, da v skladu s četrtim odstavkom 83. člena Zakona o sodiščih ne tečejo procesni roki v nenujnih zadevah. Ta odredba je veljala od 16. 11. 2020 do 31. 1. 2021² in v tem času procesni roki niso tekli, teči so spet pričeli 1. 2. 2021.

7Na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE)³ pa je bila z 31. 12. 2020 izvršba za dolžnike, ki so fizične osebe, odložena. Odložene niso bile izvršbe v nujnih zadevah, o katerih sodišče odloča tudi v času epidemije, ali če gre za izvršbo zaradi izterjave terjatev iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal (121. člen ZIUPOPDVE). Ukrep odloga izvršbe je veljal do 31. 1. 2021, Vlada Republike Slovenije pa ga je ob ugotovitvi, da še vedno obstojijo razlogi, ki so bili podlaga za njegov sprejem, podaljšala do 17. 3. 2021 in naknadno do 18. 4. 2021⁴.

8V času od 16. 11. 2020 do 31. 1. 2020 niso tekli procesni roki, od 31. 12. 2020 do 18. 4. 2021 pa je bila zaradi ZIUPOPDVE ta izvršba odložena.

9Ker je bilo ugotovljeno, da je rok iz drugega odstavka 194. člena ZIZ procesni rok, ta ni tekel v času od 16. 11. 2020 do 31. 1. 2021. Kot pa izhaja iz drugega odstavka 2. točke Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije⁵, bi rok iz drugega odstavka 194. člena ZIZ 1. 2. 2021 ponovno pričel teči, ko pa je bila izvršba po zakonu že odložena.

10ZIZ ne ureja pravne narave odloga izvršbe v smislu prekinitve ali mirovanja postopka, govori le o odložitvi izvršbe. Sodna praksa je glede tega enotna, da odlog izvršbe, ki ga predlagata stranki, ne vpliva na tek zakonskih rokov⁶, a vendar je v predmetni zadevi situacija nekoliko drugačna. Izvršba namreč ni bila odložena na predlog strank, ampak po samem zakonu (ZIUPOPDVE). Stranki tako na odlog izvršbe nista imeli vpliva in ta ne predstavlja njune volje, ampak voljo zakonodajalca. Zato takšnega odloga tudi ni mogoče primerjati z institutom mirovanja postopka, kot je glavni argument navedenih sodnih odločb, ki govorijo o vplivu odloga izvršbe na tek zakonskih rokov⁷. Po prepričanju pritožbenega sodišča je v opisani situaciji naravi in smislu zakonitega odloga bližja primerjava s prekinitvijo postopka⁸, ki pa vpliva na tek procesnih rokov, kakršen je tudi rok iz drugega odstavka 194. člena ZIZ.

11Pritožba je zato utemeljena, odločitev sodišča prve stopnje pa materialno pravno napačna, zato je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep o ustavitvi izvršbe na nepremičnino ID znak: parcela 123.

12Upnik je s pritožbo uspel, zato mu je dolžnik povrniti pritožbene stroške: 700 točk za sestavo pritožbe, 2% materialnih stroškov, 22% DDV in in 33,00 EUR sodne takse sama trpi svoje pritožbene stroške (165. in 154. člen ZPP v zvezi s petim odstavkom 38. člena in 15. členom ZIZ).

¹ Uradni list RS, št. 165/2020.
² Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije, Uradni list RS 12-241/2021.
³ Uradni list RS, št. 203/2020.
⁴ Sklep o podaljšanju ukrepa odloga izvršbe (Uradni list RS, št. 12/2021) in Sklep o spremembi Sklepa o podaljšanju ukrepa odloga izvršbe (Uradni list RS, št.38/2021).
⁵ Uradni list RS 12-241/2021.
⁶ Tako npr. VSC sklep I Ip 438/2016, VSL sklep II Ip 3281/2016, VSL sklep II Ip 2170/2016, VSL sklep III Ip 4549/2014, VSL sklep III Ip 696/2012, VSL sklep I Ip 3261/2011 in drugi; glej tudi Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju, EVA 2020-2030-0001.
⁷ Takšno je tudi stališče glede odloga izvršbe na predlog strank v delu Sudsko izvršno pravo, Triva - Belajec - Dika, Informator, Zagreb 1884, str. 231-232.
⁸ Prim. Sudsko izvršno pravo, Triva - Belajec - Dika, Informator, Zagreb 1884, str. 235-236.