121. člen ZIUPOPDVE

Kar se tiče v predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnin navedenih očitkov, da dolžnica ni imela pravnega sredstva zoper odločitev sodišča, da spremenjeno vrednost za posamezne nepremičnine ne bo upoštevalo, je dolžnici odgovoriti, da zoper odredbo sicer ni dovoljeno pravno sredstvo (deveti odstavek 9. člena ZIZ), vendar lahko dolžnica nestrinjanje z odločitvijo v odredbi uveljavlja s pravnim sredstvom v postopku uveljavljanja kršitev pravil o prodaji nepremičnin. ZIUZEOP (Uradni list RS št. 49/2020) z veljavnostjo od 11. 4. 2020 je res v prvem odstavku 93. člena z dnem uveljavitve zakona dalje odložil izvršbo v izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZIZ. Vendar, kot je pravilno razložilo sodišče prve stopnje, je Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (v nadaljevanju ZIUPOPDVE) v 1. točki drugega odstavka 1. člena od 31. 12. 2020 predpisal odstop od te določbe in v prvem odstavku 121. člena predpisal, da se izvršba odloži v izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZIZ z dnem uveljavitve tega zakona, to je z dnem 31. 12. 2020, če je dolžnik fizična oseba. V tretjem odstavku citiranega člena je predpisal veljavnost uk

Trditveno in dokazno breme o obstoju upravičenih razlogov iz tretjega odstavka 12.a člena ZST-1 je na predlagatelju. Sodišče prve stopnje predlagatelja ni dolžno pozivati na kakršnakoli pojasnila v zvezi njegovim materialnim položajem. Skladno z določilom 212. člena ZPP, ki se v postopkih odločanja glede plačila sodnih taks smiselno uporabljajo na podlagi 1. člena ZST-1, je namreč predlagatelj tisti, ki mora zatrjevati in dokazati vsa pravno odločilna dejstva. Torej mora navesti vsa pravno odločilna dejstva iz katerih izhaja, da sodne takse glede na njegov materialni položaj in materialni položaj njegovih družinskih članov ne more plačati oziroma da je ne more plačati takoj ali plačati takoj v celotnem znesku brez občutnega zmanjšanja sredstev s katerimi se preživlja oziroma se preživljajo njegovi družinski člani. Trditve in ponujeni dokazi morajo biti takšni, da sodišču ob skrbni presoji vseh okoliščin omogočajo ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji za ugoditev taksni oprostitvi. Ker je v tem primeru predlagatelj prostovoljno prevzel obveznosti, ki se sedaj prisilno izterjujejo na podlagi sklepa o izvrši, pri odločitvi o taksnih ugodnostih ni dopustno upoštevati, da

ZIZ ne ureja pravne narave odloga izvršbe v smislu prekinitve ali mirovanja postopka, govori le o odložitvi izvršbe. Sodna praksa je glede tega enotna, da odlog izvršbe, ki ga predlagata stranki, ne vpliva na tek zakonskih rokov, a vendar je v predmetni zadevi situacija nekoliko drugačna. Izvršba namreč ni bila odložena na predlog strank, ampak po samem zakonu (ZIUPOPDVE). Stranki tako na odlog izvršbe nista imeli vpliva in ta ne predstavlja njune volje, ampak voljo zakonodajalca. Zato takšnega odloga tudi ni mogoče primerjati z institutom mirovanja postopka, kot je glavni argument navedenih sodnih odločb, ki govorijo o vplivu odloga izvršbe na tek zakonskih rokov. V opisani situaciji je naravi in smislu zakonitega odloga bližja primerjava s prekinitvijo postopka, ki pa vpliva na tek procesnih rokov, kakršen je tudi rok iz drugega odstavka 194. člena ZIZ.

V tem postopku dolžnica terjatvi upnika na izpraznitev in izročitev stanovanja, za katero ima ta izvršilni naslov, ne more nasprotovati. Dejstvo, da se bo morala dolžnica z družino preseliti, pa (še) nima druge nepremičnine, v kateri bi lahko uredili nov dom, ni razlog za odlog izvršbe, saj ne gre za okoliščino, ki bi ga opravičevala. Iz dolžničinih trditev pa izhaja, da njene zdravstvene težave trajajo že več let, kar pomeni, da ne gre za oviro, ki bi ji le trenutno onemogočala, da bi si uredila nov dom drugje. Če sama fizično ni sposobna iskanja stanovanja, lahko za to pooblasti koga drugega (npr. družinskega člana). Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 je z 31. 12. 2020 z določenimi izjemami res odložil izvršbo za dolžnike, ki so fizične osebe. Ukrep odloga izvršbe je veljal do 31. 1. 2021, vendar ga je Vlada Republike Slovenije podaljšala dvakrat in sicer najprej do 17. 3. 2021 in naknadno do 18. 4. 2021. Z njim in dvakratnim podaljšanjem je bil tako odlog izvršbe odložen (le) do 18. 4. 2021, zaradi česar izpodbijana odločitev ni v nasprotju s tem zakonom. Epidemija ni več razglašena, zadnji Odlok o raz

Sklep o izvršbi je bil sicer vročen dolžnici, ki pravnega sredstva ni vložila, kar pomeni, da so roki, ki so predpostavka za ugotavljanje pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa, res že potekli. Vendar pa iz spisa tudi izhaja, da sodišče prve stopnje, ki je izdalo sklep o izvršbi, v trenutku vložitve predloga za izdajo predhodne odredbe in v trenutku odločanja o tem predlogu kljub poteku omenjenih rokov pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi še ni potrdilo. Ker se sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vpisa hipoteke pošlje šele po potrditvi pravnomočnosti (slednja je pogoj, da se lahko začnejo opravljati neposredna dejanja izvršbe), je zamik potrditve pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi zaradi ukrepa zakonskega odloga izvršbe po 121. členu ZIUPOPDVE v zvezi s Sklepoma Vlade RS o podaljšanju ukrepa odloga izvršbe z dne 28. 1. 2021 z dne 16. 3. 2021 v razmerju do upnika v bistvu povzročil stanje, ko upnik ni razpolagal s pravnomočnim in izvršljivim sklepom o izvršbi, na podlagi katerega bi lahko uspešno zavaroval svoj vrstni red pri poplačilu terjatve do dolžnice iz njene nepremičnine. Odlo

Zakonodajalec je epidemijo aktualno dodal kot nov zakonski razlog za odlog izvršbe mimo pogojev v ZIZ. Za čas trajanja epidemije je izvršba odložena, če se ta nanaša na fizične osebe, kar je tudi primer v obravnavani zadevi (121. člen Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 - v nadaljevanju ZIUOPDVE, Uradni list RS, št. 203/20). Na podlagi tretjega odstavka 121. člena v zvezi s četrtim odstavkom 1. člena ZIUOPDVE je naveden ukrep odloga izvršbe (zaenkrat) podaljšan do dne 17. 3. 2021 (Sklep Vlade RS o podaljšanju ukrepa odloga izvršbe, Uradni list RS, št. 12/21). Odlog izvršbe kot interventni ukrep mora sodišče druge stopnje upoštevati že po uradni dolžnosti.

ZIUPOPDVE določa, da so vsi prejemki, izplačani dolžniku na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe zaradi epidemije, razen prejemkov, ki predstavljajo nadomestilo plače ali plačilo za opravljene storitve, izvzeti iz izvršbe po ZIZ. Vendar pa ta zakon velja šele od 31. 12. 2020 in v nobenem delu ne določa veljavnosti tega ukrepa za nazaj. Zakonodajalec je predvidel, da bo odlog izvršbe nastopil po samem zakonu, zato sodišča posebnih sklepov ne bodo izdajala.