VSK sklep Cp 179/2010

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog predlagateljev za ureditev razmerij med solastniki z dne 11.1.2010 in odločilo, da se prijava udeležbe S. P. v predmetnem nepravdnem postopku zavrne. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče ugotovilo, da so na strani nasprotnih udeležencev podane procesne pomanjkljivosti, ki se jih ne da odpraviti niti s postavitvijo skrbnika za poseben primer, saj je ocenilo, da sta bila nasprotna udeleženca ob vložitvi predloga mrtva, skrbnik za poseben primer pa se postavi le osebi, za katero obstaja verjetnost, da je še živa.

Iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve pravil pravdnega postopka izpodbijajo sklep predlagatelji, s predlogom, da ga pritožbeno sodišče razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, podrejeno, da ga spremeni in predlogu predlagateljev ugodi in pri odločitvi upošteva stroške predlagateljev, ki so jim nastali s pritožbo. Sodišče prve stopnje ni zavzelo pravilno stališče, ko je zgolj z vpogledom v zemljiškoknjižni izpisek zaključilo, da je verjetno, da sta nasprotna udeleženca že mrtva. Katero splošno znano dejstvo je z vpogledom v zemljiškoknjižni izpisek ugotovilo, sodišče ni povedalo. Ni zaključilo da verjetnost, da sta nasprotna udeleženca še živa ne obstaja, razlogi sklepa so nejasni, sami s seboj v nasprotju, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče tudi ni upoštevalo, da sta nasprotna udeleženca še vedno zemljiškoknjižna lastnika parcele št. 38307/1 k.o. ..., kar pomeni, da nista mrtva, ker po njiju očitno ni bil opravljen zapuščinski postopek. Z zavrženjem predloga je predlagateljem prekršilo ustavno varovano pravico dostopa do sodišča, podana je absolutna bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Določba petega odstavka 67. člena SPZ se nanaša na posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja. Ker od nasprotnih udeležencev, ki sta neznanega bivališča soglasja za posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja ni mogoče pridobiti, je po šestem odstavku 67. člena SPZ predpisana postavitev skrbnika za poseben primer, nova zakonska določba pa še ni dodobra zaživela. Gre za tipičen življenjski primer, ki ga je mogoče urediti na način, kot je predlagan.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi prvega odstavka 76. člena ZPP je lahko pravdna stranka vsaka fizična in pravna oseba. S to določbo so ZPP sklicuje na pravila materialnega prava o tem, kdo je fizična in kdo pravna oseba. Sposobnost biti stranka zato ustreza pojmu pravne sposobnosti na področju materialnega prava, torej sposobnosti biti nosilec pravic in obveznosti. Fizična oseba jo pridobi z rojstvom, izgubi pa s smrtjo in zato s smrtjo izgubljene pravne nesposobnosti ni mogoče odpraviti z ukrepi iz 81. člena ZPP, posledično torej niti s postavitvijo skrbnika za posebne primere v smislu 211. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Sposobnost biti stranka je ena od temeljnih predpostavk za dopustnost vložitve predloga, zato je takšna procesna ovira podana, če je predlog vložen proti osebi, ki je v času njegove vložitve zaradi smrti pravdno nesposobna (primerjaj sklep VSK I Cp 477/2005). Sodišče je o tem, da sta nasprotna udeleženca v času vložitve predloga mrtva, sklepalo na podlagi podatkov zemljiške knjige, iz katerih izhaja, da je prvi nasprotni udeleženec postal solastnik parcele št. 3830/1 k.o. ... kot polnoletna oseba, na podlagi sklepa Deželne sodnije v Trstu z dne 17.5.1912 in razsodbe z dne 2.4.1912 št. 1, vpis v zemljiško knjigo je bil izvršen 22.5.1912, drugi nasprotni udeleženec pa je postal solastnik iste nepremičnine, prav tako kot polnoletna oseba na podlagi listine z dne 22.2.1914, vpis izvršen 1.3.1914. Ker sta bila v času opravljenih vpisov oba polnoletna, torej stara 21 let, je sodišče štelo, da bi bila v primeru, če bi bila ob vložitvi predloga še živa stara 119 oz. 117 let. Takšna starost pa bi bilo splošno znano dejstvo. Takšnega zaključka pritožba konkretizirano ne izpodbija, temveč le trdi, da ga v izpodbijani odločbi ni, kar pa ne drži.

Predlagatelji se ne morejo z uspehom sklicevati na to, da je bila postavitev skrbnika predlagana zaradi neznanega bivališča nasprotnih udeležencev, saj na to ali je tisti, ki nastopa kot stranka oziroma udeleženec postopka sploh lahko stranka, v skladu z 82. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP sodišče pazi po uradni dolžnosti tudi v nepravdnem postopku (primerjaj sklep VS RS II Ips 186/98; sklep VSL Cp 4738/2005). Prav tako pritožniki ne morejo uspeti s sklicevanjem na določilo šestega odstavka 67. člena Stvarnopravnega zakonika (SZ), saj ta ureja možnost postavitve skrbnika za poseben primer solastniku, ki dalj časa ni dosegljiv, ne pa, ko je ta mrtev. To, da po njiju še ni bil izpeljan zapuščinski postopek pa nikakor ne dokazuje, da sta živa.

Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljev kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).