VSL Sklep II Ip 1112/2021

Pritožbi se delno ugodi in se sklep delno spremeni tako, da se ugovoru tretje zoper plačilni nalog In 000/2014 z dne 31. 5. 2018 za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o stroških (red. št. 37 spisa) ugodi in plačilni nalog razveljavi, sicer pa se pritožba zavrne in sklep v nespremenjenem delu (glede ugovora zoper plačilni nalog In 000/2014 z dne 31. 5. 2018 za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o ugovoru in pritožbo zoper sklep o predlogu za odlog izvršbe, red. št. 38) potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovora tretje zoper plačilna naloga za plačilo sodne takse In 000/2014, oba z dne 31. 5. 2018, zavrnilo.

2Zoper sklep je pravočasno pritožbo po pooblaščencu vložila tretja. Navaja, da je v zvezi s plačilnima nalogoma vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse, saj le te ne zmore. Ker so k vodilni pristopile še druge izvršilne zadeve z drugimi upniki, je morala podati predloge oziroma pritožbe glede vsakega posameznega upnika, pri čemer pa je dejansko stanje identično, taksa pa ji je bila odmerjena za vsako posamično vlogo. Meni, da bi bilo pošteno in pravično, da bi se ji glede na identično vsebino vlog odmerila le ena sodna taksa za vse upnike skupaj.

3Pritožba ni utemeljena.

4Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pravno pomembnih zatrjevanih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ. Pri tem je bilo omejeno na preizkus izpodbijane odločitve, to je odločitve o ugovorih tretje zoper plačilna naloga z dne 31. 5. 2018.

5V skladu z določbo prvega odstavka 34.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) je zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse dopustno v 8 dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.

6Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je v predmetni izvršilni zadevi sodišče s sklepom z dne 14. 2. 2017 zavrnilo ugovor tretje in njen sočasni predlog za odlog izvršbe. Istega dne pa z ločenim sklepom odločilo še o stroških postopka z ugovorom tretje. Zoper ta sklepa je tretja vložila pritožbe, za katere sta ji bila 31. 5. 2018 izdana dva plačilna naloga, na red. št. 38 za plačilo sodne takse za pritožbo zoper odločitev o ugovoru tretje in za pritožbo zoper odločitev o predlogu tretje za odlog izvršbe, na red. št. 37 pa za plačilo sodne takse za pritožbo zoper odločitev o stroških.

7Tretja meni, da bi ji moralo sodišče za več po vsebini identičnih pritožb, vloženih v več različnih izvršilnih zadevah, ki vse tečejo na isto nepremičnino, odmeriti le eno sodno takso. Navedenemu stališču pa ni mogoče slediti.

8V skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 in prvega odstavka 29.b člena ZIZ namreč ob vložitvi (vsake) pritožbe, za katero ZST-1 v taksni tarifi predpisuje taksno obveznost, nastane taksna obveznost.

9Dejstvo, da naj bi bila vsebina vlog tretje, vloženih v več različnih (pristopnih) izvršilnih zadevah, identična, ni pomembno za vprašanje nastanka taksne obveznosti.¹ V skladu z določbo drugega odstavka 171. člena ZIZ upnik, za čigar terjatev je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi na isto nepremičnino, pristopi k že začeti izvršbi. Razlog, zaradi katerega zakon predpisuje enotno vodenje postopka izvršbe na nepremičnino, je v tem, da se prodaja nepremičnine, kar je cilj takega izvršilnega postopka, lahko izvrši le enkrat. Kljub predpisanemu enotnemu vodenju postopka na nepremičnino pa vsaka posamezna izvršilna zadeva vsakega posameznega upnika ohrani svojo samostojnost. Izvršilni upniki na podlagi različnih sklepov o izvršbi zaradi samega pristopa tudi niso v taki materialnopravni skupnosti, da bi bila možna le enaka odločitev za vse. Materialnopravni položaj upnika in tretjega je v razmerju do predmeta izvršbe v posameznih zadevah lahko različen.² Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, je tudi odločitev o ugovoru tretjega in njegovem predlogu za odlog izvršbe glede na odziv upnika lahko različna v vsaki posamezni zadevi (prvi in drugi odstavek 65. člena in 73. člen ZIZ). Zato je, kot pove že sama tretja, bila primorana vložiti ugovor in predlog za odlog v vsaki posamezni izvršilni zadevi zoper vsakega posameznega upnika. Navedeno pa pomeni, da je bila kljub morebitni identični vsebini vlog tretje v vsaki posamezni izvršilni zadevi potrebna tudi samostojna odločitev o vloženih pravnih sredstvih. Kolikor se tretja s sprejetimi odločitvami o ugovorih in predlogih za odlog ni strinjala in jih je s pritožbami izpodbijala, je v zvezi z vsako tako vloženo pritožbo v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 in prvega odstavka 29.b člena ZIZ nastala tudi samostojna taksa obveznost. Ugovor tretje, da bi moralo sodišče za te pritožbe odmeriti le eno sodno takso za vse pritožbe, je zato sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom materialnopravno pravilno zavrnilo.

10Morebitna nezmožnost tretje plačila več sodnih taks zaradi pravnih sredstev, vloženih v več izvršilnih zadevah glede istega predmeta izvršbe, bi bila lahko le razlog za taksno omilitev, a je bil tak predlog tretje s sklepom In 000/2014 z dne 6. 7. 2018, potrjenim s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 2307/2018 z dne 8. 10. 2018, v zvezi z izpodbijanima plačilnima nalogoma kot nepopoln pravnomočno zavržen.

11Sodno takso za pritožbo zoper sklep o ugovoru tretje in pritožbo zoper sklep o njenem predlogu za odlog izvršbe je z izpodbijanim plačilnim nalogom na red. št. 38 sodišče prve stopnje tudi po višini pravilno odmerilo (tar. št. 4033 in 4032, obe v zvezi s tar. št. 4041 ZST-1). Da bi odmerjeno sodno takso po plačilnih nalogih tretja plačala, pa ta tudi ne trdi. Ob navedenem pa je izpodbijana odločitev o zavrnitvi ugovorov tretje zoper plačilni nalog na red. št. 38, z dne 31. 5. 2018, pravilna.

12Pritožba tretje tako, kolikor se nanaša na odločitev o ugovorih zoper plačilni nalog na red. št. 38 ni utemeljena in ker tudi niso podane kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je to pritožbo tretje v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13Rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu na red. št. 38, z dne 31. 5. 2018, za pritožbo zoper sklep o ugovoru tretje in pritožbo zoper sklep o njenem predlogu za odlog izvršbe, začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa (sedmi odstavek 34.a člena ZIZ).

14Ob uradnem preizkusu sklepa pa je višje sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o ugovoru zoper plačilni nalog na red. št. 37, s katerim je tretji naložilo v plačilo sodno takso za pritožbo zoper sklep o stroških z dne 14. 2. 2017, materialno pravo napačno uporabilo. V skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sodišče o zahtevi za povrnitev stroškov odloči v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Navedeno pomeni, da bi sodišče prve stopnje o stroških postopka moralo odločiti s sklepom, s katerim je odločilo o ugovoru tretje in njenem predlogu za odlog, saj je bil z njim pred sodiščem prve stopnje postopek o teh pravnih sredstvih tretje končan.³ Čeprav je sodišče prve stopnje tehnično izdalo ločen sklep o stroških, gre za odločitev o stroških v zvezi z odločitvijo o glavni stvari in je tako sicer ločeno izdan sklep o stroških šteti za sestavni del sklepa, s katerim je bilo odločeno o ugovoru tretje in njenem predlogu za odlog. Zahtevek za povračilo stroškov postopka s pravnim sredstvom je sestavni del zahtevka po pravnem sredstvu, saj se ta lahko nanaša tudi na stranske terjatve. Zaradi navedenega mora sodišče v sklepu o glavni stvari odločiti tudi o stroških postopka, če je predlagatelj tak zahtevek postavil. V takem primeru pa ZST-1 samostojne obveznosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep o stroških, če je izpodbijana tudi odločitev o glavni stvari, ne predvideva.⁴

15Pritožbi tretje zoper odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo zoper odločitev o stroških postopka, ker tretja izpodbija tudi odločitev o glavni stvari, je zato višje sodišče ugodilo in izpodbijani sklep glede te odločitve spremilo tako, da se ugovoru ugodi in plačilni nalog na red. št. 37, z dne 31. 5. 2018, razveljavi (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Prim. sklep VSL II Ip 3003/2017 z dne 20. 11. 2017.
² Tako obširna sodna praksa, npr. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 380/2008 z dne 24. 9. 2009, II Ips 85/2010 z dne 24. 10. 2013 in II Ips 162/2012.
³ V tej zadevi ne gre za primer iz sedmega odstavka 163. člena ZPP, ki dopušča izdajo sklepa o stroških postopka po tem, ko je sodišče že izdalo sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, umika pravnega sredstva ali drugih okoliščin, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave. V takšnih primerih stranka lahko zahteva povrnitev stroškov postopka v 15 dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka in sodišče o tem izda poseben sklep.
⁴ Prim. tudi Opombo 3 d tretjega dela taksne tarife ZST-1: „Takso po tarifni številki 3009 je treba plačati za postopek o pritožbi zoper poseben sklep o stroških postopka in za postopek o pritožbi, vloženi samo zoper odločbo o stroških, ki jo je sodišče izdalo v odločbi o glavni stvari. V primeru pritožbe zoper odločbo sodišča o glavni stvari v celoti se taksa po tarifni številki 3009 ne plača.“