VSL Sklep IV Ip 770/2021

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa v roku 8 dni od vročitve te odločbe upnici povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 1.493,28 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o začasni odredbi in (2.) mu naložilo, da upnici povrne stroške postopka v višini 1.119,96 EUR s pripadki.

2Zoper sklep se je pritožil dolžnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge, zlasti pa zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in zmotno uporabo materialnega prava.

3Upnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je s sklepom o začasni odredbi z dne 24. 12. 2020 dovolilo naslednje zavarovanje nedenarne terjatve upnice: dolžniku je prepovedalo prenos maksimalne hipoteke v višini 5.000.000,00 EUR, ki se v zemljiški knjigi vodi pod Dn 000/2020 (ID postopka: ...), in pri tej hipoteki v zemljiški knjigi odredilo zaznamovanje prepovedi prenosa (odtujitve) pri nepremičninah: ID znak del stavbe 0000-41 …; dolžniku kot upravičencu prepovedalo realizacijo (unovčenje) maksimalne hipoteke v višini 5.000.000,00 EUR, ki se v zemljiški knjigi vodi pod zgoraj navedeno Dn številko, ki bo vpisana pri nepremičninah: ID znak del stavbe 0000-41 …; dolžniku prepovedalo sklepanje vseh poslov, v katerih kot zavarovanje služi maksimalna hipoteka v višini 5.000.000,00 EUR, ki se v zemljiški knjigi vodi pod Dn 000/2020 (ID postopka: ...), z zaznambo te prepovedi (prepoved obremenitve) v zemljiški knjigi pri tej hipoteki, pri nepremičninah ID znak del stavbe 0000-41 ...; v primeru kršitve začasne odredbe pod točko 1b je dolžniku naložilo denarno kazen v višini 10.000,00 EUR za vsako kršitev ter dolžniku naložilo plačilo stroškov postopka zavarovanja.

6Upnica je predlog za zavarovanje utemeljila z naslednjim. Upnica ima zoper dolžnico iz pravnega posla (E. d. o. o. - v nadaljevanju tudi: E. d. o. o.) terjatev, ki je izkazana z nepravnomočno delno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani VII Pg 2537/2015 z dne 7. 1. 2020. Dolžnica iz pravnega posla je nepremičnine, ki so bile njeno edino vredno premoženje, odtujila družbi A. d. o. o. (v nadaljevanju tudi: tretja). A. d. o. o. je edina družbenica dolžnice iz pravnega posla. Poslovodja obeh in edini družbenik tretje je dolžnik iz tega postopka (v nadaljevanju tudi: dolžnik, pridobitelj). Nadalje je upnica navedla stanje postopkov zavarovanja terjatve do dolžnice iz pravnega posla in postopkov uveljavitve in zavarovanja terjatve do tretje. Na podlagi citirane delne sodbe je okrajno sodišče v zadevi Z 112/2020 izdalo predhodno odredbo s predznambo zastavne pravice na nepremičninah dolžnice iz pravnega posla, ki pa bo izbrisana. Dolžnica iz pravnega posla je nepremičnine prodala povezani družbi A. d. o. o. (tretja), ki se bo kot lastnica vpisala v vrstnem redu zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice z učinkom pred omenjeno predznambo. Kupnina je bila plačana s kompenzacijami. Šlo je zgolj za manever, s katerim je dolžnica iz pravnega posla zavarovala svoje premoženje pred upnico. Zato je upnica proti proti obema družbama vložila ničnostno in izpodbojno tožbo, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. I Pg 530/2020. V slednji je sodišče dne 11. 12. 2020 izdalo začasno odredbo, s katero je družbi A. d. o. o. prepovedalo razpolagati z nepremičninami, vendar je v zemljiški knjigi vpis te prepovedi tik za plombo, s katero je dolžnik vpisal zaznambo vrstnega reda in v svojo korist tudi maksimalno hipoteko v višini 5 milijonov EUR na podlagi Sporazuma o zavarovanju denarnih terjatev z ustanovitvijo maksimalne hipoteke SV 000/2020, sklenjenega dne 11. 12. 2020 med njim in družbo A. d. o. o. (v nadaljevanju: Sporazum). Iz Sporazuma izhaja, da se je dolžnik odločil zmanjšati osnovni kapital družbe A. d. o. o. in izplačati bilančni dobiček, prav tako pa naj bi do navedene družbe tudi v bodoče pridobil denarne terjatve. Navajala je še (v bistvenem), da je dolžnik kot poslovodja dolžnice iz pravnega posla in tretje nedvomno seznanjen s slabim stanjem dolžnice iz pravnega posla.

7Dejansko stanje glede sodnih postopkov in zemljiškoknjižnega stanja ni sporno.

8Višje sodišče nadalje ugotavlja, da je upnica trditveno podlago v postopku pred sodiščem prve stopnje gradila na pravovarstvenem zahtevku za izpodbojno tožbo. Navajala je tudi, da je vložila tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe o odsvojitvi nepremičnine dolžnice iz pravnega posla na tretjo in posledično tudi ničnost pravnega posla ustanovitve maksimalne hipoteke na nepremičninah, ki so povzete v izreku sklepa o zavarovanju z začasno odredbo. Vendar je bistvo upničinih navedb v izpodbijanju pravnih dejanj dolžnika. Sodišče prve stopnje je sklep o ugovoru utemeljilo (zaradi izkaza verjetnosti zavarovane terjatve) s pravno podlago izpodbojnosti pravnih dejanj dolžnika (glej razloge sodišča prve stopnje v 15. točki obrazložitve). Tudi v pritožbeni fazi stranki vlogi temeljita na razlogih izpodbojnosti dolžnikovih pravnih dejanj.

9Obligacijski zakonik – OZ v prvem odstavku 255. člena določa, da vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, lahko tudi ne glede na to, kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov. Po drugem odstavku istega člena se šteje, da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve. Po drugem odstavku 259. člena OZ se izpodbojna tožba vloži zoper tretjega, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje oziroma zoper njegove univerzalne pravne naslednike. Po določbi tretjega odstavka istega člena pa se tožba sme vložiti tudi zoper pridobitelja, če je tretji s kakšnim odplačnim poslom odtujil korist, pridobljeno z izpodbijanim razpolaganjem, pridobitelj pa je vedel, da je bilo mogoče pridobitev njegovih prednikov izpodbijati; če pa je to korist odtujil z neodplačnim poslom, se sme vložiti tožba zoper pridobitelja tudi, čeprav tega ni vedel.

10Višje sodišče najprej odgovarja na pritožbeni razlog relativno bistvene kršitve pravil postopka, ki jo pritožnik zatrjuje v tem, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno procesno vodstvo (285. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Navaja, da je bil predlog upnice tako nepopoln in nesklepčen, da bi ga sodišče moralo zavreči. Že samo sodišče prve stopnje meni, da upnica ni konkretizirala nedenarne terjatve zoper dolžnika (tega ni uspela tudi kasneje v dopolnitvi svojega predloga), ni pojasnila nevarnosti, niti ni pojasnila, na kakšen način bi začasna odredba zavarovala njeno terjatev, ki je, kot ugotavlja sodišče, niti ni znala konkretizirati. Glede na tako stanje predloga je za pričakovati, da sodišče tak predlog zavrže oziroma največ kar je pozove upnico, da ga dopolni tako, da bo sposoben za obravnavo. V konkretnem primeru pa je sodišče upnici določno povedalo, kaj vse mora storiti, da bo v nadaljevanju lahko obravnavalo njen predlog (in mu ugodilo), kar dejansko pomeni, da je upnici pomagalo pripraviti predlog. Upnica je v odgovoru na pritožbo navedla, da sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevane kršitve določb postopka, sicer pa je bil njen predlog že od začetka zadosti utemeljen.

11Višje sodišče meni, da je upnica že v predlogu za zavarovanje z začasno odredbo navedla zadosti trditev in zanje predložila zadosti dokazov, da je zadostila pogojem za zavarovanje nedenarne terjatve iz 272. člena ZIZ (glej povzete razloge v 6. točki obrazložitve). V predlogu za zavarovanje je navedla vse bistvene trditve na katere je sodišče prve stopnje oprlo sklep o začasni odredbi. Sodišče prve stopnje je upnico s sklepom z dne 17. 12. 2020 pozvalo k dopolnitvi predloga za zavarovanje,¹ vendar zaradi tega ni prišlo do spremembe trditvene podlage, tudi ne do bistvene spremembe pravovarstvenega zahtevka (v bistvenem je bil dodan zahtevek pod točko 1.C sklepa o začasni odredb). Upnica je trditveno podlago na pobudo sodišča prve stopnje le dopolnila, dodatno pojasnila navedbe iz predloga za zavarovanje, navedla novo nastala dejstva, ni pa na podlagi pozivnega sklepa zahtevala zavarovanja neke druge terjatve. Tudi dejstveni kompleks ostaja ves čas nespremenjen. Po mnenju višjega sodišča je sklep sodišča prve stopnje predvsem doprinesel k razjasnitvi sicer zahtevne zadeve v fazi enostranskega postopka, nikakor pa ni povzročil spremembe dejanskega kompleksa in zahtevanega pravnega varstva. Tega tudi pritožnik ne zatrjuje. Sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevane relativno bistvene kršitve določb postopka.

12Bistvo pritožbe je, da je sodišče, kot pravi pritožnik, pomešalo pravno pomembna dejstva in pravno pomembne podlage. Predvsem pa pritožnik meni, da sodišče prve stopnje sploh ni navedlo za zavarovanje katere terjatve je izdalo začasno odredbo, in ni ugotovilo, da bi bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, ki so določeni v OZ.

13Sodišče prve stopnje je izdalo začasno odredbo zaradi zavarovanja nedenarne terjatve, to je terjatve zahtevati poplačila terjatve, ki jo ima upnik do dolžnice iz pravnega posla, iz odsvojene (v korist tretje) in zastavljene nepremičnine (v korist pridobitelja, to je dolžnika). Pravno podlago je višje sodišče povzelo v 9. točki obrazložitve, sodišče prve stopnje pa je obstoj terjatve podrobno in pravilno utemeljilo (zlasti razlogi sodišča v 15., 17. in 18. točki obrazložitve). Zato ni utemeljeno pritožbeno stališče, da se sodišče prve stopnje glede terjatve ni določno opredelilo, če pa se je, se je napačno, saj dolžnik z upnico nima nič.

14Sodišče prve stopnje je pravilno kot pogoj za izkaz verjetne terjatve do dolžnika ugotavljalo pogoje za izpodbijanje pravnih dejanj, ki jih ima upnica do dolžnice iz pravnega posla, saj je dolžnik pridobitelj v smislu tretjega odstavka 259. člena OZ, kot to pravilno poudarja upnica v odgovoru na pritožbo. Da dolžnica iz pravnega posla ni bila plačevita, pritožbeno niti ni več sporno, sodišče prve stopnje pa je to izčrpno in pravilno utemeljilo (razlogi sodišča prve stopnje v točkah 20 in naslednje obrazložitve).

15Tretja oziroma A. d. o. o. je bila edina družbenica dolžnice iz pravnega posla, zato je vedela za neplačevitost dolžnika iz pravnega posla kot posledico razpolaganja z edinim še vrednim premoženjem. Prav tako je sodišče prve stopnje na podlagi pravila iz tretjega odstavka 259. člena OZ pravilno štelo, da je to vedel tudi dolžnik, saj je hkrati poslovodja tako v dolžnici iz pravnega posla kot tudi poslovodja in edini družbenik tretje, to je družbe A. d. o. o. Višje sodišče tudi v tem delu ugotovljeno dejansko stanje sprejema kot pravilno. Pritožbeni razlogi, ki se nanašajo na zmotno uporabo drugega odstavka 259. člena OZ in 2. poglavje III odseka OZ, ki da ne ureja položaja povezanih oseb, ZGD-1 pa se v tem primeru ne uporablja zaradi potrebe po ozki razlaga pravil o izpodbijanju pravnih dejanj dolžnika, niso utemeljeni. Upnik namreč ne rabi pomoči zakonske domneve v smislu drugega odstavka 259. člena OZ v primeru, ko je dolžnik hkrati poslovodja dolžnice iz pravnega posla, tretje in pridobitelj. Za zavarovanje z začasno odredbo po 272. členu ZIZ zadošča, da upnik do standarda verjetnosti izkaže, da ima terjatev do dolžnika. Z zgoraj navedenim je upnica ta standard uspela doseči. Nasprotno bo dolžnik lahko dokazoval v pravdnem postopku, ki sledi oziroma se že vodi pod opr. št. I P 82/2021.

16Iz povedanega izhaja, da je upnica več kot uspela izkazati nevarnost, da bo sicer uveljavitev njene terjatve zelo otežena. Višje sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da iz ravnanj dolžnika, ki tvorijo dejansko podlago v tej zadevi, jasno izhaja ne samo objektivna temveč že kar subjektivna nevarnost, da bi bilo brez začasne odredbe uveljavitev upničine terjatve zelo oteženo, če ne že povsem onemogočeno (prva alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ; razlogi sodišča prve stopnje v 38. točki obrazložitve).

17Višje sodišče je odgovorilo na vse pritožbene navedbe, za katere je presodilo, da so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, tisti, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pa niso podani, zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

18Odločitev o pritožnikovih stroških temelji na šestem odstavku 38. člena ZIZ. Na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ mora pritožnik upnici povrniti stroške odgovora na pritožbo, ki je bil po presoji višjega sodišča takšen, da je prispeval k odločitvi višjega sodišča. Tako nastale stroške je višje sodišče ocenilo za potrebne stroške v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ. Odmerjeni stroški sestavljajo nagrado odvetnika za sestavo odgovora na redno pravno sredstvo (2000 točk; 27/6 tar. št. OT), povečano za materialne stroške 2% in DDV, skupaj 1. 493,28 EUR.

¹ Upnik mora v roku 8 dni od prejema tega sklepa predlog za izdajo začasne odredbe dopolniti z naslednjimi navedbami: - kakšno nedenarno terjatev ima upnik do dolžnika D. D. in s trditvami glede verjetnosti obstoja te terjatve; - v čem se kaže nevarnost za uveljavitev te nedenarne terjatve upnika do dolžnika D. D.; - na kakšen način bo prepoved odtujitve in obremenitve zgoraj navedene maksimalne hipoteke zavarovala nedenarno terjatev upnika do dolžnika D. D., sicer bo sodišče predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.