VSL Sklep I Cp 1142/2021

I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je od tožene stranke zahtevala plačilo 12.870,00 EUR z zakonskimi obrestmi od 7. 8. 2017 dalje (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 1.954,39 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnik) iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je dejansko stanje v zadevi nepopolno in deloma zmotno ugotovljeno, posledično pa napačno uporabljeno materialno pravo. Iz sodbe ne izhaja, na katero materialnopravno podlago je sodišče oprlo sodbo, zato je ni mogoče preizkusiti. Dokazna ocena je površna in pomanjkljiva, kar je povzročilo dvom v pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja in posledično predstavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zaradi takšne dokazne ocene pravilnosti izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti. Sodišče glede dokazne ocene ni sledilo določilu 8. člena ZPP. Izpodbijana sodba ni obrazložena, kar predstavlja kršitev iz 22. člena URS. Pritožnik poudarja, da je glede pravno poslovnega razmerja ključno to, da je bil dogovor sklenjen med pravdnima strankama kot fizičnima osebama. Iz listin izhaja, da je tožena stranka v tožnikovem zvezku opisana kot A. in B. Če bi bil tožnik v pravno poslovnem razmerju z gospodarsko družbo H., potem bi bilo to tam navedeno. Toženec se je ves čas skliceval na obstoj poslovnih listin, ki naj bi jih gospodarska družba H., d. o. o., izdala tožniku. Tožnik je zato predlagal pribavo vse dokumentacije, prevoznih listov in druge finančne dokumentacije, in sicer v obdobju, ko je bil toženec direktor in lastnik firme H. Sodišče je dokazni predlog neutemeljeno zavrnilo z obrazložitvijo, da izvedba predlaganega dokaza s pridobitvijo knjigovodskih listin pravne naslednice te družbe, to je družbe C., ki bi izkazovale obstoj poslovnega razmerja družbe H. s tožnikom, ni potrebna. Gre za vnaprejšnjo dokazno oceno in pavšalno zavrnitev dokaznega predloga. Sodišče ni upoštevalo navedb tožnika, da je kmet, zaradi česar zanj ne velja dolžnost vodenja knjigovodskih listin. To je pomembno zato, ker sodišče pomanjkanja poslovnih listin ne more šteti v škodo tožnika. Tožnik kot dokaz pritožbi prilaga še pogodbo o zagotovitvi posebne ugodnosti A1 z dne 20. 11. 2019, tehtni list in elektronsko sporočilo, ki mu ga je poslal toženec. Ker bi sodišče zahtevku tožnika moralo ugoditi, je posledično napačna tudi stroškovna odločitev sodišča prve stopnje.

3Tožena stranka (v nadaljevanju: toženec) v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4Pritožba je utemeljena.

5Tožnik od toženca zahteva plačilo 12.870,00 EUR. Trdi, da sta s tožencem kot fizični osebi sklenila dogovor, da mu je tožnik dobavljal les, toženec pa mu je v zameno nudil prevoze. Dogovorila sta se, da mu toženec dobavljeni les plačuje sproti oz. poračuna z opravljenimi prevozi, ki jih je zagotavljal tožniku, presežek pa mu plača. Toženec je v postopku ugovarjal pomanjkanje pasivne legitimacije z navedbo, da je bil dogovor sklenjen med tožnikom in pravno osebo H., d. o. o., v kateri je bil toženec takrat direktor. Tožnik glede tega trdi, da sta poslovala mimo družbe H. in vztraja, da je bil dogovor sklenjen med njima kot fizičnima osebama.

6Tožnik je zaradi dokazovanja svojih trditev predlagal, poleg zaslišanja strank, listin (obračuni, v katerih je sam zapisal podatke o dobavljenih količinah lesa in opravljenih prevozih) in zaslišanja prič, da sodišče pri pravni naslednici družbe H., to je pri družbi C., d. o. o., pridobi vso dokumentacijo, prevozne liste in drugo finančno dokumentacijo, nanašajočo se na tožnika, za obdobje, ko je bil toženec direktor in lastnik družbe H.¹ Prav tako je predlagal, da se pridobijo tovorni listi, iz katerih bo razvidna dokumentacija, kolikokrat so bili opravljeni prevozi za tožnika in D. D. na Hrvaško ter pridobitev konto kartice za komitenta tožnika in D. D. Toženec je navedenemu dokaznemu predlogu nasprotoval, ker da bi moral tožnik te listine pridobiti sam ali pa vsaj izkazati, da jih je poskušal pridobiti, pa mu ni uspelo. Sodišče prve stopnje je navedeni dokazni predlog tožnika zavrnilo. Ocenilo je, da ni relevanten zato, ker je tožnik trdil, da njegova terjatev izvira iz pravno poslovnega razmerja s tožencem, ne pa iz razmerja z družbo H., d. o. o.

7Sodišče lahko na podlagi določila 287. člena ZPP² dokazni predlog stranke zavrne, če je dokazni predlog nesubstanciran, če gre za ugotavljanje nerelevantnih dejstev, če gre za dokazovanje dejstev, ki niso predmet dokazovanja, če gre za prekludiran dokaz, za neprimeren dokaz ali dokaz za dokazovanje dejstva, ki je že dokazano. Toženec ne zanika dobave lesa in opravljene prevoze lesa, a trdi, da je tožnik posloval z družbo H. in ne z njim kot fizično osebo in takratnim direktorjem družbe. Napačno je stališče sodbe, da je predlagani dokaz za odločitev v zadevi nepomemben. Z njim tožnik namreč izpodbija toženčeve trditve glede pomanjkanja pasivne legitimacije (212.člen ZPP). Če namreč poslovna in finančna dokumentacija družbe C., d. o. o. (prej družbe H., d. o. o.), ne vsebuje nobenih podatkov in listin, ki bi se nanašale na poslovanje družbe s tožnikom, to lahko pomeni le, da je tožnik posloval s tožencem in ne z njegovo takratno družbo. Ob tem je treba poudariti, kar ugotavlja prvostopenjsko sodišče v 11. točki obrazložitve, da so pri prevozih tako velikega tovora, kot je les, nujni tovorni listi in ostale potrebne listine. Še posebej pa to velja pri poslovanju z družbo. Če je tožnik res posloval le z družbo H., d. o. o., kot trdi toženec in je ta družba od njega odkupovala les ter opravljala prevoze v spornem obdobju, potem poslovna dokumentacija to gotovo izkazuje, v nasprotnem primeru pa bi s tem dokazom tožnik lahko izpodbil toženčeve trditve.

8V skladu z določilom 226. člena ZPP mora stranka sama predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb. Vendar pa, če se listina nahaja pri drugi osebi in sama stranka ne more doseči, da se ji listina izroči, sme sodišče na predlog stranke drugi osebi naložiti, naj predloži listino, ob izpolnitvi pogojev iz 228. člena ZPP. Sodišče prve stopnje bi moralo po tej določbi v skladu z določilom 285. člena ZPP (materialno procesno vodstvo) tožnika pozvati, naj dopolni svoje navedbe na glavni obravnavi 16. 2. 2021 s tem, da čim bolj natančno opiše vsebino listin (poslovne dokumentacije), ki naj jih izroči druga oseba in navede dejstva, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je listina pri tej drugi osebi, konkretno družbi C., d. o. o. Nato bi moralo listine, ki jih je v dokaznem predlogu navedel tožnik, pridobiti sodišče v postopku, ki ga ureja 228. člen ZPP. Razlogi za odklonitev izročitve listin so po tej določbi enaki razlogom za odklonitev pričanja. S tem, ko je sodišče prve stopnje neutemeljeno kot nepomemben zavrnilo tožnikov dokazni predlog za pribavo dokumentacije pri družbi C., d. o. o., je tožniku odvzelo možnost dokazovanja, s čimer je poseglo v njegovo pravico do dokaza in s tem prekršilo načelo kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

9Zaradi navedene procesne kršitve je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje, pri čemer se do ostalih pritožbenih navedb ni posebej opredeljevalo (360. člen ZPP). Za razveljavitev se je pritožbeno sodišče odločilo zaradi načela ekonomičnosti postopka in zato, ker bi v nasprotnem primeru poseglo v pravico strank do pritožbe, ki predstavlja ustavno pravico. Napotki za sojenje v ponovljenem sojenju so razvidni iz gornje obrazložitve.

10Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo ( tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če vloži pritožbo po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije

¹ Iz podatkov sodnega registra izhaja, da je prišlo pri družbi H., d. o. o., ki je bila vpisana v sodni register 3. 9. 2010, v letu 2018 do spremembe vpisa firme, skrajšane firme in naslova v družbo C., d. o. o., ter do spremembe družbenika in izstopa toženca iz družbe.
² N. Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV, Ljubljana, 2006, stran 611