VSC Sklep Cp 230/2021

Pritožbi predlagateljice se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 9. 12. 2020 zavrglo predlog predlagateljice.

2Predlagateljica je v pritožbi nasprotovala izpodbijani odločitvi sodišča prve stopnje. Navajala je, da ima po 25. členu Ustave pravico do pritožbe. Komunalni inšpektor ji je dejal, da takšne zadeve razsoja sodišče. Komunalnega podjetja, ki ravna po 3. točki 27. člena Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb (v nadaljevanju: Pravilnik) ne more tožiti. Ker je vodna napeljala skupna lastnina, bi morali etažni lastniki, ki so si namestili individualne števce za vodo, imeti zato soglasje vseh solastnikov. Takšnega soglasja predlagateljica ni dala. Zato od lastnikov z individualnimi števci zahteva dokaze o soglasju ostalih etažnih lastnikov. Individualni števci, ki niso bili vgrajeni v skladu s predpisi, niso veljavni. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da obračunavanje vode ni posel rednega upravljanja ampak rednega obratovanja, zato pa sodišče zanj ni pristojno. Komunala mora poznati predpise in se po njih ravnati. Če so vedeli, da lastniki s števci nimajo 100 % lastniških podpisov, pri obračunu ne bi smeli ravnati po 3. točki 27. člena Pravilnika. Predlagateljica je zaradi sedanjega obračuna vsak mesec oškodovana, saj prihaja med njo, ki nima individualnega števca za vodo in tistimi, ki ga imajo, pri obračunavanjih stroškov vode do ogromnih razlik. Zato meni, da je sodišče dolžno njen predlog obravnavati. Gre za obratovalni posel, ki spada med redno upravljanje in če je nesoglasje med lastniki, mora ukrepati sodišče. Za vgradnjo individualnih števcev ni bilo soglasja, tudi komunala takega soglasja nima. Zato pa teh števcev ne sme upoštevati. Predlagateljica od sodišča zahteva, da njen predlog obravnava, saj je to tudi njena ustavna pravica po 25. in 26. členu Ustave RS.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep, s katerim je predlog predlagateljice zavrglo, sprejelo na podlagi zaključka, da glede na določila 67. člena SPZ, 149. člena ZNP-1 in 274. člena ZPP pristojnost nepravdnega postopka za odločanje o njem ni podana. Na podlagi presoje predlagateljičinih trditev v predlogu, ko je ta izpostavila spornost obračunavanja dobavljene vode večstanovanjski hiši Š. etažnim lastnikom, ker bi se naj pri obračunavanju le-te upoštevale individualne merilne naprave, ki jih je del etažnih lastnikov vgradilo v svoja stanovanja brez soglasja ostalih etažnih lastnikov, je sodišče prve stopnje zaključilo, da vgradnja dodatnih delilnikov, merilnikov ali odštevalnih števcev, ki omogočajo posredno določanje deležev za porabljeno vodo v posamezni obračunski enoti in zagotavljanje dobav in storitev za skupne in posamezne del večstanovanjske stavbe, sicer predstavlja obratovalne posle, in s tem posle rednega upravljanja, za veljavnost katerih je (glede na določila 67. člena SPZ in prvega odstavka 25. člena SZ-1) potrebno soglasje solastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev. Vendar pa takšni posli ne predstavljajo poslov rednega upravljanja, ki bi bili nujni za redno vzdrževanje stvari in za spore v zvezi s katerimi bi po določbi 149. člena ZNP-1 bilo pristojno nepravdno sodišče. Zato pa je predlagateljičin predlog zavrglo.

5ZNP-1 v 149. členu določa, da sodišče v nepravdnem postopku odloča v postopku za ureditev razmerij med solastniki v dveh situacijah, torej če ni bilo med njimi doseženo soglasje o poslu v zvezi z rednim upravljanjem, ki je nujen za redno vzdrževanje stvari v solastnini ali če ni bilo med njimi doseženo soglasje o načinu upravljanja in uporabe stvari v solastnini. 154. člen ZNP-1 določa, da se določbe oddelka, ki ureja postopek za ureditev razmerij med solastniki, in v katerega je umeščena tudi določba 149. člena ZNP-1, uporabljajo tudi v postopku za ureditev razmerij o rednem upravljanju oziroma načinu upravljanja in uporabe stvari v skupni lastnini ter razmerij med oziroma z etažnimi lastniki. Nepravdno sodišče je tako glede na določilo 149. člena ZNP-1 pristojno (tudi) za ureditev razmerij o načinu upravljanja in uporabe stvari v solastnini, če teh etažni lastniki po pravilih, ki jih za sprejem odločitev določajo pravila SPZ in SZ-1, sami ne morejo urediti oziroma ko se etažni lastniki ne morejo sporazumeti o načinu upravljanja in uporabe solastne stvari. Zato pa so pritožbeni očitki pritožnice utemeljeni, saj je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje že glede na lastne ugotovitve sodišča prve stopnje o vsebini predloga predlagateljice, nepravilna in je z njo sodišče prve stopnje bistveno kršilo določila 149. člena in 154. člena ZNP-1, saj je takšna kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.

6Predlog predlagateljice glede okoliščin v zvezi z morebitnim obstojem spora med etažnimi lastniki¹ o načinu upravljanja v zvezi z zagotavljanjem dobave vode, je sicer nepopoln. Ne vsebuje namreč navedb o tem, ali je sicer med etažnimi lastniki bil dogovorjen ključ delitve stroškov vode oziroma obratovanja večstanovanjske stavbe², ali in kako je bilo dogovorjeno poslovanje z dobaviteljem vode ter v zvezi s tem, kdaj in kako je prišlo do vgradnje individualnih merilnih števcev v posamezne enote, ali je, kdaj in kako prišlo do kakšnega dogovora med etažnimi lastniki o vgradnji teh števcev. Zato pa bo v nadaljevanju potrebno zagotoviti tudi ustrezno dopolnitev predloga, da bo ta sposoben za obravnavanje (23. člen ZNP-1) ter zagotoviti možnost udeležbe vsem etažnim lastnikom kot materialnim udeležencem (člen 22/2 ZNP-1).

7Utemeljeni pritožbi pritožnice je zato pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZNP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

8V novem postopku bo sodišče najprej moralo poskrbeti za ustrezno dopolnitev predloga.

¹ Glede na navedbe same predlagateljice v predlogu šesti nasprotni udeleženec I. F. ni etažni lastnik, saj je le najemnik.
² Ključ oziroma način delitve obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja skupnih delov, da bi lahko ta odstopal od ureditve po 115. členu SPZ, 25. členu SZ-1 in 27. členu Pravilnika, mora biti dogovorjen v pogodbi o medsebojnih razmerjih, katere sklenitev je med etažnimi lastniki, tudi večstanovanjske hiše, ki nima upravnika, obvezna – 116. člen SPZ.