VSK Sklep CDn 145/2021

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1V obravnavani zadevi je zemljiškoknjižna pomočnica zavrgla predlog za zaznambo uvedbe postopka komasacije. Zoper sklep je predlagateljica vložila ugovor, ki ga je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

2Zoper sklep se pritožuje predlagateljica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da obravnavani postopek združi s postopkom SDn xx/yy, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Šmarju pri Jelšah, nato pa pritožbi ugodi in spremeni izpodbijani sklep tako, da dovoli vpis, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje. Sodišču očita, da je napačno uporabilo materialno pravo. Soglaša s stališčem sodišča, da je med upravno in pogodbeno komasacijo pomembna razlika, ki je v tem, da so pri pogodbeni komasaciji vsi udeleženci vanjo vključeni prostovoljno. Pri upravni pa je drugače, saj se določen lastnik zaradi javnega interesa v njej lahko znajde tudi proti svoji volji. Se pa javni interes za obe vrsti komasacij v nadaljevanju zasleduje na področju evidentiranja. Tako Zakon o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) v 54. členu določa, da se nove parcele, nastale s pogodbeno komasacijo in njihove meje evidentirajo v zemljiškem katastru na zahtevo enega od podpisnikov pogodbe o komasaciji (v obravnavanem primeru je to predlagateljica). Geodetska uprava po prejemu zahteve za uvedbo upravnega postopka evidentiranja pogodbene komasacije preizkusi, ali elaborat pogodbene komasacije vsebuje vse predpisane sestavine in, ali podatki o novih parcelah in njihovih mejah omogočajo evidentiranje v zemljiškem katastru (55. člen ZEN). Zahtevi za uvedbo upravnega postopka evidentiranja pogodbene komasacije je treba priložiti elaborat pogodbene komasacije in pogodbe o komasaciji. Zahtevi se priloži tudi izjava vseh lastnikov, da jim je bil v naravi pokazan potek mej, nastalih s pogodbeno komasacijo in da se z njimi strinjajo. Po mnenju predlagateljice predlogu predložena listina, to je sklep in odločba GURS, OGU L., Geodetska pisarna G., z dne 13.5.2020 (v nadaljevanju odločba GURS), dokazuje, da je predlagatelj pri geodetski upravi vložil zahtevo za uvedbo upravnega postopka evidentiranja pogodbene komasacije. Vložitev zahteve pa je tisti ključni trenutek od katerega dalje je v javnemu interesu z zakonom določeno, da od njenega prejema, pa do prejema pravnomočnega sklepa o vpisu novih lastnikov v zemljiško knjigo na območju pogodbene komasacije, ni dovoljena parcelacija, komasacija, izravnava meja in pravni promet z zemljišči (tretji odstavek 36. člena ZEN). Enaka prepoved je navedena tudi v zadnjem odstavku obrazložitve odločbe GURS. Po mnenju predlagateljice je to tista zakonska določba, ki daje podlago za vpis predlagane zaznambe, saj s trenutkom, ko GURS sprejme zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja, nastopi posebna javnopravna omejitev iz tretjega odstavka 56. člena ZEN. Pritožnica se sklicuje tudi na mnenje dr. Vugrin Marijane v članku Komasacija in zemljiška knjiga, Zbornik 5. dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava, Ljubljana 2013. V navedenem Vugrinova meni, da je najprimernejši trenutek za uvedbo zaznambe komasacije takrat, ko se poda zahteva za uvedbo upravnega postopka evidentiranja komasacije v zemljiški kataster. Glede na to, da sklepa o uvedbi komasacije predlagatelj ne more predložiti, je kot ustrezno dokazilo treba šteti dokazilo o vloženi zahtevi za uvedbo upravnega postopka za evidentiranje komasacije. Enako je štelo tudi Okrajno sodišče v Krškem, ki je v zadevi Dn 1108/472021, na podlagi istega dejanskega in pravnega stanja zaznambo s sklepom z dne 24.5.2021 dovolilo. Pritožnik se strinja, da ne Zakon o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2) in ne ZEN izrecno ne določata, da se zaznamba uvedbe postopka pogodbene komasacije vpisuje v zemljiško knjigo. Enako meni tudi pravna teorija, zato bo treba uporabiti določbe predpisov, ki to področje urejajo. Analogija torej ni prepovedana in zato zemljiškoknjižna sodišča takšne zaznambe tudi redno dovoljujejo. Če jih ne bi, bi bil institut pogodbene komasacije v slovenskem pravnem sistemu dejansko le črka na papirju, pa ni. Da se zaznambe uvedbe postopka evidentiranja pogodbene komasacije redno vpisujejo, izhaja ne samo iz zgoraj citiranega sklepa Okrajnega sodišča v Krškem, pač pa tudi iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, ki je s sklepom I Ip 2379/2018 z dne 5.12.2018, odločilo, da zaznamba pogodbene komasacije ni ovira za nadaljevanje izvršilnega postopka, iz česar logično izhaja, da je takšna zaznamba predhodno bila pravnomočno dovoljena. Po mnenju predlagatelja torej obstaja pravna podlaga za takšne vpise. ZEN namreč v 54. členu določa, da se dokončna odločba o evidentiranju pogodbene komasacije v zemljiškem katastru evidentira šele po prejemu pravnomočnega sklepa o vpisu lastninske pravice v zemljiško knjigo na novih parcelah. Tudi sicer Vogrinova navaja, da je zemljiškoknjižni postopek enak tako za upravno kot pogodbeno komasacijo in zajema tri faze: predhodna opravila v zemljiški knjigi, zaznambo komasacije in komasacijo. Gre torej za ustaljeno sodno prakso od leta 2013 dalje, ko je bil uveden postopek komasacije. Prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ni pojasnilo zakaj od te enotne sodne prakse odstopa. Po mnenju predlagatelja komasacije niti ni mogoče učinkovito izvesti, če bi se na parcelah, ki so v komasacijskem postopku, po njihovem evidentiranju v zemljiškem katastru, ko imajo začasen status, nemoteno vršili pravni promet in ostala dejanja, ki jih v tretjem odstavku 56. člena ZEN izrecno prepoveduje. Predlagana zaznamba ravno nastop takšnih okoliščin preprečuje, saj udeležencem komasacije, pa tudi pravnemu prometu nasploh, v skladu z načelom zaupanja v zemljiško knjigo nudi ustrezno pravno varstvo, da bi bila komasacija, ki je bila začeta, tudi učinkovito izvedena. In v tej luči, v skladu z ustavnim načelom enakega varstva pravic, ni prav nobenega razloga za razlikovanje med upravno in pogodbeno komasacijo. Za obe vrsti postopka veljajo enake zahteve glede evidentiranja v zemljiškem katastru in javnopravnih omejitev, zato ni nobene podlage za razlikovanje med udeleženci enega in drugega postopka pri vprašanju, ali zakon dovoljuje zaznambo uvedbe postopka komasacije ali ne. Bistveno je, da tretji odstavek 56. člena ZEN določa, da od prejema zahteve za uvedbo upravnega postopka evidentiranja pogodbene komasacije do prejema pravnomočnega sklepa o vpisu novih lastnikov v zemljiško knjigo na območju pogodbene komasacije ni dovoljena parcelacija, komasacija, izravnava meje in pravni promet z zemljišči, pri čemer izpeljavo navedene zakonske določbe po ustaljeni sodni praksi omogoča ravno zaznamba uvedbe postopka evidentiranja pogodbene komasacije. Po mnenju pritožnice obstaja pravna podlaga za vpis predlagane zaznambe, in sicer 5. točka 111. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Za odločitev v tej zadevi je po mnenju predlagateljice bistveno, ali je bila vložena zahteva za uvedbo upravnega postopka zaradi evidentiranja pogodbene komasacije. To je tista zahteva, za katero bi moralo zemljiškoknjižno sodišče, ob pravilni uporabi materialnega prava ter v povezavi z načelom formalnosti odločanja presoditi, ali je bila izpolnjena ali ne. Ker je v tej zadevi izkazano in dokazano, da je bila, bi moralo sodišče predlagano zaznambo presoditi po vsebini in jo dovoliti. Sklepno pritožnik še pojasnjuje, da je vložil predloge pri treh različnih sodiščih in od vsakega sodišča dobil drugačno odločitev. Eno je predlog zavrnilo, v tej zadevi ga je zavrglo, v eni zadevi pa je vpis dovolilo. Takšno postopanje ni v skladu z načelom enotne uporabe prava in pravne varnosti.

3Pritožba ni utemeljena.

4Razloge, zaradi katerih v obravnavani zadevi sodišče ni dovolilo vpisa zaznambe, je pravilno, popolno in obširno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče. Zaradi navedenega jih bo pritožbeno sodišče, ki z njimi v celoti soglaša, le povzelo.

5Za predlagateljico ni sporno, da je komasacija, v zvezi s katero želi doseči zaznambo, pogodbena. Kot pove že njeno poimenovanje, se izvede s pogodbo - torej s soglasjem volj vseh lastnikov nepremičnin (prim. prvi in drugi odstavek 158. člena ZUreP-2). Temu pogodbenemu soglasju občinska oblast doda le t. i. komasacijsko soglasje (prvi odstavek 158. člena in 159. člen ZUreP-2). O pogodbeni komasaciji torej odločajo lastniki nepremičnin sporazumno in svobodno, občinska oblast pa s komasacijskim soglasjem zagotavlja, da je pogodbena volja lastnikov skladna s prostorskimi akti in drugimi predpisi (prva poved tretjega odstavka 159. člena ZUreP-2). Za pogodbeno komasacijo - ki poteka brez upravnega komasacijskega postopka in se torej v zvezi z njo ne izda kak sklep o uvedbi postopka - noben zakon ne določa vpisa zaznambe.

6Zaznamba je vrsta zemljiškoknjižnega vpisa, s katerim se v zemljiško knjigo vpisujejo pravna dejstva (tretji odstavek 27. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). V zemljiški knjig pa se ne zaznamuje katerokoli pravno dejstvo, pač pa le tisto, za katerega zakon določa, da se vpiše v zemljiško knjigo (glej tretji odstavek 1. člena ZZK-1 in 22. člen ZZK-1). Povedano je že bilo, da ZUreP-2 vpis zaznambe določa za uvedbo upravne komasacije (glej četrti odstavek 168. člena ZUreP-2), o zaznambi pogodbene komasacije pa ZUreP-2 molči. Drži sicer, da je v tretjem odstavku 56. člena ZEN izrecno določeno, da od prejema zahteve za uvedbo upravnega postopka evidentiranja pogodbene komasacije do prejema pravnomočnega sklepa o vpisu novih lastnikov v zemljiško knjigo, na območju pogodbene komasacije ni dovoljena parcelacija, komasacija, izravnava meje in pravni promet z zemljišči in da je besedilo navedenega člena v celoti povzeto tudi v obrazložitvi Odločbe Geodetske uprave Republike Slovenije z dne 13.5.2020¹, vendar pa popolnoma enako besedilo vsebuje tudi tretji odstavek 59. člena ZEN, ki ureja upravno komasacijo, za katero pa je v četrtem odstavku 168. člena ZUreP-1 izrecno določeno, da se uvedba komasacije in komasacijsko območje zaznamujeta v zemljiški knjigi. Ni torej mogoče pritrdit predlagateljici, da tretji odstavek 56. člena ZEN predstavlja pravno podlago za predlagano zaznambo.

7Predlagateljičine trditve, da komasacije ne bi bilo mogoče učinkovito izvesti, če bi se na parcelah, ki so v komasacijskem postopku, po njihovem evidentiranju v zemljiškem katastru, ko imajo začasen status, nemoteno vršil pravni promet in ostala dejanja, ki jih zakon izrecno prepoveduje, v tem formalnem zemljiškoknjižnem postopku nimajo teže. Sicer pa ne gre prezreti, da gre za pogodbeno dogovorjeno preoblikovanje parcel več lastnikov in vsaj praviloma ni pričakovati, da se bodo lastniki na eni strani dogovarjali za preoblikovanje, na drugi strani pa izvajali dejanja, ki izvedbo pogodbene komasacije onemogočajo.

8Pritožnica tudi ne more uspeti s trditvami, da je kot predlagateljica v postopku, ki se je vodil na podlagi iste listine v postopku pred Okrajnim sodiščem v Krškem uspela, saj odločba, na katero se sklicuje, ni bila predmet pritožbenega preizkusa. V zadevi, ki se obravnava na Okrajnem sodišču v Šmarjah pri Jelšah, pa je bilo odločeno o pritožbi zoper zavrnitev vpisa zaznambe, in sicer je bila pritožba predlagateljice s sklepom Višjega sodišča v kopru CDn 147/2021 z dne 26.8.2021 zavrnjena.

9Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

¹ Predlagateljica vpis zaznambe predlaga na podlagi navedene odločbe.