27. člen ZZK-1

Drži, da sodišče prve stopnje v izreku ni navedlo katastrske občine št. X, vendar pa ne drži, da izrek sodbe sodišča prve stopnje zato ni izvršljiv. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je vpis zaznambe spremembe pri izvedeni pravici, ki je v zemljiški knjigi vpisan z ID omejitve 000 neveljaven in se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se ga izbriše. S tem je sodišče prve stopnje določno označilo sporni predmet, to je izbris zaznambe, ki ima unikatni identifikator ID zaznambe pri izvedeni pravici št. 000 v zemljiški knjigi, kot tudi izhaja iz rednega izpiska iz zemljiške knjige (priloga A1). Na podlagi takšne oznake bo zemljiška knjiga lahko izbrisala zaznambo pri izvedeni pravici. Določilo 243. člena ZZK-1 je sicer res jasno določa, da se z izbrisno tožbo izpodbija "vknjižba določene pravice." Povedano drugače, predmet izbrisne tožbe so (samo) vknjižbe, čeprav ZZK-1 že v 6. odstavku istega člena napravi izjemo glede zaznambe nadhipoteke. Pravice se v zemljiško knjigo vpisujejo z vknjižbo oziroma predznambo, če zakon za posamezno vrsto pravice ne določa, da se vpisujejo z zaznambo (drugi odstavek 27. člena ZZK-1). Vknjižba je glavni vpis, s katerim

Po 30. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru pritožba zoper odločbo inšpektorja ne zadrži njene izvršitve, če ni s posebnim zakonom drugače določeno. GZ-1 drugačne določbe nima. Povedano pomeni, da je podlaga vpisu tudi odločba, ki še ni dokončna ali pravnomočna, je pa glede na določbo 30. člena ZIN izvršljiva. Ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo upravnega organa, ki mu je priložena odločba, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, mora vpis opraviti po uradni dolžnosti, če so izpolnjeni še drugi pogoji po 148. členu Zakona o zemljiški knjigi.

Odločba o zaznambi razlastitvenega postopka in prepoved razpolaganja z nepremičninami nima pravne narave procesnega akta postopka razlastitve, čeprav z njim postopek odločanja o razlastitvi še ni končan. Stališče Upravnega sodišča, da je izpodbijana odločitev upravnega organa zgolj procesne narave, je torej napačno. Ker še ni bilo odločeno o pritožbi zoper izpodbijano odločitev upravnega organa prve stopnje, to pomeni, da upravni akt ni postal dokončen. Zaradi tega ni bila izpolnjena procesna predpostavka za vložitev tožbe v upravnem sporu, saj dokončni akt, ki bi ga bilo glede na prvi in tretji odstavek 2. člena ZUS-1 mogoče izpodbijati v upravnem sporu, v času vložitve te tožbe še ni bil izdan.

Sodišči sta z ugoditvijo zahtevku za ugotovitev neveljavnosti in izbris zaznambe spora skupaj z zahtevkom za ugotovitev neveljavnosti in izbris vknjižbe lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora pravilno uporabili 243. člen ZZK-1. Brez učinkov (pravnih posledic) zaznambe spora, prvi toženec svoje lastninske pravice ne bi mogel vpisati v vrstnem redu zaznambe spora, torej z učinkovanjem pred vknjižbo lastninske pravice tožeče stranke. To kaže na neločljivo povezanost vknjižbe pravice v vrstnem redu zaznambe spora z vpisom zaznambe spora, ki se vzpostavi z uresničitvijo razveznega pogoja iz tretjega odstavka 80. člena ZZK-1. Povedano drugače, če je neveljavna vknjižba v vrstnem redu zaznambe spora, potem tudi zaznamba spora sama po sebi ne more veljati (ostati veljavna). Vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora pa ni neveljavna zato, ker je zemljiškoknjižno sodišče v sklepu z dne 5. 11. 2001 napačno presodilo, da so izpolnjeni pogoji za zaznambo spora, ampak zaradi obrazloženih izjemnih okoliščin, ki utemeljujejo izbrisno tožbo po prvem odstavku 243.člena ZZK-1. Z zaporedjem zavestnih procesnih ravnanj v različnih sodnih postopkih sta toženca zaradi učinkov zaznambe s

Za pogodbeno komasacijo - ki poteka brez upravnega komasacijskega postopka in se torej v zvezi z njo ne izda kak sklep o uvedbi postopka - noben zakon ne določa vpisa zaznambe.

Zgolj za postopek upravne komasacije ZUreP-2 v četrtem odstavku 168. člena določa, da se uvedba komasacije na predlog občinskega upravnega organa zaznamuje v zemljiški knjigi. Širjenje zaznamka na pogodbeno komasacijo bi nasprotovalo formalni naravi zemljiškoknjižnega postopka. Zakonske podlage za vpis uvedbe postopka pogodbene komasacije ni niti v določbah ZEN.

Glede na okoliščine konkretne zadeve je bilo zemljiškoknjižno sodišče pri uporabi 31. člena ZZK-1 preveč strogo, ko se je osredotočilo na dejstvo, da v izbrisni izjavi za izbris služnosti z dne 26. 6. 1991 parcela ni opredeljena z identifikacijsko oznako.

Zaznamba izbrisne tožbe je predvidena le pri vpisanih pravicah, torej glede vknjižb in predznamb (27. člen ter 243. in 244. člen ZZK-1).

Ni mogoče pritrditi argumentaciji, da je bil tožničin pravni interes izčrpan že z izdajo spornega sklepa o izročitvi, morebitno pomanjkljivost tega sklepa pa bi morala izpodbijati v izvršilnem postopku In 459/1998, v katerem je bil izdan. Problem glede tožničine nezmožnosti vpisa lastninske pravice na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo se je pojavil šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi, naknadno pa je med tožnico (kot kupko) in tožencema (kot dolžnikoma oziroma aktualnima zemljiškoknjižnima lastnikoma nepremičnin) prišlo še do nestrinjanja o tem, katere oziroma koliko nepremičnin je bilo dejansko prodanih na javni dražbi. Ker omenjeni zaplet v izvršilnem postopku ni bil nikoli razrešen in tožnica še ni pridobila pravnega naslova za vpis svoje lastninske pravice na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo, tožnici v tem postopku ni mogoče odreči pravnega varstva. Glede učinkovanja poočitev gre poudariti, da določba 5. člena ZZK-1, ki določa začetek učinkovanja vpisov, izrecno velja le za vpis pravic in pravnih dejstev, torej le za glavne vpise (v teh primerih gre za konstitutivni (oblikovalni) učinek vpisov). Pri pomožnih vpisih, kakršna je poočitev, pa gre le za

Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice po svoji vsebini presega učinke (gole) zaznambe pravnega dejstva in upoštevaje le-te v resnici predstavlja obliko (način) pravno-poslovnega razpolaganja z nepremičnino. Ker gre po mnenju tega sodišča pri zaznambi vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice po vsebini (učinkih) dejansko za obliko upravičenja v zvezi z nepremičnino (ki je vpisano v zemljiško knjigo), bi bilo potrebno tudi glede tega izrečeno prepoved odtujitve in obremenitve zaznamovati v zemljiško knjigo. V skladu s prvim odstavkom 273. člena ZIZ je za zavarovanje nedenarne terjatve moč izdati vsako začasno odredbo, s katero je moč doseči namen zavarovanja, pri čemer uresničevanje le-tega oziroma ugoditev predlogu (na prepoved razpolaganja/prenosa določenega upravičenja), ki bi bil sicer utemeljen, ne sme biti (pa čeprav gre kot v konkretnem primeru za v zemljiški knjigi vpisana upravičenja) odvisna od načina oziroma od pravno-tehnične izvedljivosti vpisa v zemljiški knjigi. Pri uresničevanju namena zavarovanja ima svoj pomen že sama s strani sodišča izrečena prepoved (določenega razpolaganja/prenosa).

Ker ZIZ v poglavju o predhodnih odredbah izrecno ne ureja načina pridobitve predznambe zastavne pravice na nevpisani nepremičnini, je torej v konkretnem primeru utemeljena smiselna uporaba določb ZIZ o izvršbi za izterjavo denarne terjatve na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo (211. člen v zvezi z 239. členom ZIZ). Smiselna uporaba citirane določbe predvsem pomeni, da ima zapisnik o rubežu nevpisane nepremičnine, ki se opravi na podlagi predhodne odredbe, zgolj pomen pogojne zastavne pravice oziroma predznambe zastavne pravice (ne pa tudi zaznambe izvršbe, ki jo upnik lahko doseže šele v postopku izvršbe). Smiselno so uporabljivi tudi ostali deli določbe 211. člena ZIZ (vsebina predloga, oprava rubeža, objava in razglasitev zapisnika).

Sodišče prve stopnje je v sklepu, s katerim je predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo, odločilo, da se prepoved odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi vknjiži (namesto vpiše ali zaznamuje). Ker ne gre za vpis na predlog, na katerega je zemljiškoknjižno sodišče vezano, ampak za vpis po uradni dolžnosti, je zemljiškoknjižno sodišče vpis dolžno opraviti in to pravilno, torej z zaznambo.

Poočitve spadajo med pomožne vpise, s katerimi se v zemljiško knjigo vpisujejo drugi z zakonom določeni podatki, ne pa pravice in pravna dejstva. Zanje je namreč potreben vpis z glavnim vpisom – vknjižbo, predznambo ali zaznambo. Vpis novega lastniškega stanja (iz družbene lastnine v lastninsko pravico) ni mogoče doseči s pomožnim vpisom (poočitvijo), ampak zgolj z glavnim vpisom (vknjižbo), in sicer na podlagi listin, ki dokazujejo pravni temelj pridobitve pravice, ki je predmet vpisa, in ki ustrezajo drugim pogojem, določenim z zakonom.

Za zaznambo izvršbe mora biti sklep o izvršbi na nepremičnino pravnomočen samo, če gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine.

Pravna dejstva se v zemljiško knjigo vpisujejo z zaznambo. Predlagatelj je predlagal zaznambo lastninske pravice. To pa bi bilo mogoče predlagati samo kot vknjižbo, ki je vpis, s katerim se doseže ali izkaže pridobitev ali prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo (39. čl. ZZK-1). Torej ne gre za vpis pravnega dejstva.

Pravnomočna sodba, s katero je sodišče osebi, proti kateri se sedaj predlaga vpis (nasprotnemu udeležencu) naložilo, da izstavi določeno zemljiškoknjižno dovolilo, pomeni, da je nasprotni udeleženec izpolnil dolžnost podati zemljiškoknjižno izjavo, z vsebino, kot jo vsebuje izrek te sodbe (238. člen ZIZ). Sodba torej za potrebe zemljiškoknjižnega postopka predstavlja zemljiškoknjižno dovolilo (23. člen SPZ). Ker pa gre za kmetijsko zemljišče, zgolj takšna izjava za vknjižbo lastninske pravice ne zadostuje, saj ZKZ določa, da mora oseba, ki z lastnikom nepremičnine sklene pravni posel pridobiti odobritev pravnega posla od upravne enote oziroma potrdilo, da odobritev pravnega posla ni potrebna (22. člen ZKZ). Odobritev oziroma potrdilo pridobi kupec po sklenitvi pravnega posla, zato ni pravilna trditev pritožbe, da je izpolnjevanje pogojev za odobritev presojalo že sodišče v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov oziroma zemljiškoknjižna listina. Po določilu 3. odstavka 140. člena ZZK-1 se v primeru, če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vknjižba pridobitve oziroma izbrisa pravice, šteje, da