VSL Sklep V Kp 11256/2021

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu zagovornice obdolženega A. A. za izločitev dokazov z dne 29. 3. 2021 ugodi

in se iz kazenskega spisa izloči pogovor med obdolženim A. A. in odvetnico B. B. A-3 135197 z dne 3. 2. 2021, prepisi tega posnetka ter vse listine, ki vsebujejo prepis ali povzetek tega posnetka, in sicer:

- kazenska ovadba z dne 3. 3. 2021 na strani 106, list. št. 53, od besede „A.“ v 9. vrstici 3. odstavka do besede „časo“ v 2. vrstici na strani 107, list. št. 54 s prilogo 687, enako tudi na CD-ju „Kazenska ovadba s prilogami“ v datoteki „Kazenska ovadba“, skupaj s prilogo v mapi „Priloge“, podmapa „Priloge 192-713“, celotna datoteka 687;

- zapisnik o zaslišanju pridržanega obdolženca z dne 5. 3. 2021, na strani 3, list. št. 331, od besede „Kot“ v 4. vrstici zadnjega odstavka na strani do konca 3. vrstice na strani 4;

- sklep o priporu z dne 7. 3. 2021, na strani 109, list. št. 397, od besede „Osumljeni“ v 26. vrstici zadnjega odstavka na strani do „(Ktt A-3_135197)“ v 32. vrstici istega odstavka;

- pritožba z dne 9. 3. 2021 zoper sklep o priporu, na strani 5, list. št. 515, od besede „Iz“ v 5. vrstici 2. odstavka do konca odstavka;

- predlog za podaljšanje pripora z dne 25. 3. 2021, na strani 150, list. št. 703, od besede „Kot“ v 2. vrstici 1. odstavka do besede „mislu“ v 10. vrstici 1. odstavka, vključno z opombami;

- odgovor na predlog za podaljšanje pripora z dne 29. 3. 2021, na strani 5, list. št. 726, od besedne zveze „s področja“ v 4. vrstici 5. odstavka do konca tega odstavka, vključno z opombami, enako tudi v kopiji odgovora;

- predlog za izločitev dokazov z dne 29. 3. 2021, na strani 3, list. št. 742, od besedne zveze „s področja“ v 4. vrstici 1. odstavka do konca tega odstavka, vključno z opombami;

- prepis pogovora kot priloga vlogam zagovornice na list. št. 744-745, 755-756, 850-851, 1668-1669;

- zahteva za varstvo zakonitosti z dne 29. 3. 2021, na strani 8, list. št. 751, od besedne zveze „s področja“ v 4. vrstici 2. odstavka do konca tega odstavka, vključno z opombami;

- odgovor na predlog za izločitev dokazov z dne 1. 4. 2021, na strani 2, list. št. 816, od besedne zveze „za pogovor“ v 10. vrstici 3. odstavka do konca 12. vrstice istega odstavka;

- predlog za podaljšanje pripora z dne 25. 5. 2021, na strani 150, list. št. 1553, od besedne zveze „kot izhaja“ v 11. vrstici 2. odstavka do besede „mislu“ v 19. vrstici istega odstavka, vključno z opombami“;

- odgovor na predlog za podaljšanje pripora z dne 31. 5. 2021, na strani 5, list. št. 1666, od besedne zveze „s področja“ v 4. vrstici 3. odstavka do konca tega odstavka, vključno z opombami;

- sklep o predlogu za izločitev dokazov z dne 7. 6. 2021, na strani 1, list. št. 1761 od besedne zveze „s področja“ v 6. vrstici do konca povedi („in pomoč“); na strani 2, list. št. 1762, od besedne zveze „in ji očitno“ v 4. vrstici 3. odstavka na strani do besede „nasvet“ v 11. vrstici istega odstavka; na strani 3, list. št. 1763, od besede „da“ do besede „točke“ v 14. vrstici 4. odstavka;

- pritožba z dne 23. 6. 2021 zoper sklep z dne 7. 6. 2021, na strani 4, list. št. 1829, od besedne zveze „s področja“ v 4. vrstici 3. odstavka do konca odstavka, vključno z opombami.

1Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnila predlog zagovornice obdolženega A. A. z dne 29. 3. 2021 za izločitev pogovora med osumljenim (sedaj obdolženim) A. A. in odvetnico (sedaj zagovornico) B. B. z dne 2. 3. 2021, prepisa tega posnetka in vseh listin, ki vsebujejo prepis ali povzetek tega posnetka.

2Zoper sklep se je iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določil postopka ter nepopolne in napačne ugotovitve dejanskega stanja pritožila obdolženčeva zagovornica, ki Višjemu sodišču v Ljubljani predlaga, da napadeni sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje, z napotilom, da predlogu za izločitev dokazov ugodi.

3Po proučitvi pritožbe, izpodbijanega sklepa in podatkov v spisu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba utemeljena.

4Uvodoma pritožbeno sodišče iz podatkov kazenskega spisa povzema, da je bilo zoper obdolženega A. A. zaradi v uvodu navedenih kaznivih dejanj v predkazenskem postopku izvajanih več prikritih preiskovalnih ukrepov na podlagi odredb pristojnih organov. Med drugimi ukrepi sta bila z odredbo preiskovalne sodnice Pp 6/2020 z dne 27. 11. 2020 za čas od 28. 11. do 28. 12. 2020 oziroma od 4. 12. do 28. 12. 2020 podaljšana ukrep nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem iz 1. točke prvega odstavka 150. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) za telefonski številki 030/... in 040/..., katerih uporabnik je bil obdolženi A. A. ter ukrep prisluškovanja in opazovanja v drugih tujih prostorih z uporabo tehničnih sredstev iz prvega odstavka 151. člena ZKP, ki se nanaša na osebni avtomobil znamke X., reg. št. ..., ki ga je uporabljal obdolženi A. A. Tako je bil dne 12. 12. 2020 v vozilu X. z navedeno registrsko številko pridobljen posnetek št. 357, v katerem obdolženi sogovorniku pripoveduje o tem, kako s svojo odvetnico govori odkrito zaradi njunega zaupnega razmerja. Preiskovalna sodnica je z odredbo Pp 6/2020 z dne 27. 1. 2021 zgoraj navedena prikrita preiskovalna ukrepa podaljšala še za obdobje od 28. 1. do 28. 2. 2021 oziroma do 4. 2. 2021. V tem obdobju, in sicer 3. 2. 2021, je bil s prisluškovanjem telefonski številki 030/... pridobljen posnetek A-3 135197, v katerem obdolženi A. A. v pogovoru z odvetnico B. B. najprej govori o prekrškovnem postopku, v nadaljevanju pa tudi o drugih zadevah, o katerih ga zanima odvetničino mnenje.

5Izločitev posnetka A-3 135197, vključno s prepisom ter vseh listin, ki vsebujejo prepis ali povzetek tega posnetka, je dne 29. 3. 2021 predlagala zagovornica. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom njen predlog zavrnilo, saj je, tako kot državno tožilstvo v odgovoru na predlog za izločitev, zavzelo stališče, da v obravnavanem posnetku ne gre za pogovor v zvezi z obrambo obdolženca ali konkretnimi obravnavanimi kaznivimi dejanji. Gre za storitve, ki z obrambo obdolženca v konkretnem kazenskem postopku nimajo vsebinske zveze in glede katerih ima odvetnik položaj privilegirane priče, kar pomeni, da so te okoliščine lahko predmet dokazovanja, vendar je prepovedana uporaba dokaznega sredstva – zaslišanja odvetnika kot priče. Ker ne gre za pogovor, v katerem bi bila zaupnost njunega razmerja neločljivo povezana z učinkovitostjo pravice do obrambe in privilegija zoper samoobtožbo, ne gre za nedovoljen poseg v komunikacijsko zasebnost osumljenca, temveč za zakonito odrejen poseg (ukrep nadzora telekomunikacij) v zasebnost osumljenca, posledično pa tudi za dovoljen in zakonit dokaz.

6Takšno stališče v pritožbi graja pritožnica in izpodbijanemu sklepu očita, da je neobrazložen ter temelji na napačni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja. Ni sporno, da gre za pogovor med obdolženim in njegovo odvetnico. V času izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov pritožnica res še ni bila zagovornica obdolženega A. A., a poudarja, da se je pogovor vršil v zvezi s prekrškovnim postopkom in je obdolženi pri pritožnici iskal pravni nasvet in pomoč. Da obdolženi pogovore z odvetnico obravnava kot pogovore, ki so zaupni, potrjuje pogovor iz avtomobila X., št. 357 z dne 12. 12. 2020. Torej ima predmetni pogovor naravo pogovora zaupne narave med stranko in njenim odvetnikom in se kot takšen v spisu ne bi smel nahajati v nobeni obliki. V podkrepitev stališča se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS v odločbi U-I-115/14 in Up-218/14-45 z dne 21. 1. 2016 v zvezi s pomenom odvetniške zasebnosti. Kot odvetnica ima pritožnica dolžnost varovanja tistega, kar ji je obdolženi zaupal in pravico, da se v odvetniško zasebnost nedopustno ne posega. Vsebina pogovora namreč ne vsebuje podatkov, ki bi izkazovali obstoj katere od izjem, ko se posnetek lahko uporabi v kazenskem postopku; ni šlo namreč za razjasnjevanje okoliščin o protipravnem ravnanju odvetnika, ne za pridobivanje podatkov o ravnanju stranke v razmerju do odvetnika, tudi ne za primer, kjer bi obdolženi in odvetnica sodelovala pri izvršitvi kaznivega dejanja. Poudarja, da se z zgoraj navedenimi trditvami v predlogu za izločitev sodišče prve stopnje sploh ni ukvarjalo, čeprav so pomembne za pravilno odločitev sodišča, zato v tej smeri tudi očitek neobrazloženosti izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje ni opravilo argumentiranega in preverljivega tehtanja glede potrebnosti in sorazmernosti posega v odvetniško komunikacijsko zasebnost. Zaključek sodišča prve stopnje, da je prišlo le do posega v komunikacijsko zasebnost obdolženca, ki jo je dopuščala uvedba oziroma potek kazenskega postopka, je tako upoštevaje navedeno odločbo Ustavnega sodišča RS preskop in izpodbijani sklep o tem nima nobenih razumljivih razlogov. Pravilna in zakonita odločitev o zahtevi za izločitev dokazov pa se pokaže za pomembno zlasti ob upoštevanju dejstva, da je sodišče prve stopnje v preteklosti razloge o begosumnosti obdolženca vezalo tudi na navedeni prisluh in je šele kasneje spremenilo argumentacijo, vendar dejstvo, da se v tej fazi postopka sodne odločbe na prisluh ne sklicujejo več, sodišča ne odvezuje dolžnosti izločiti iz spisa nedovoljene dokaze in dolžnosti vzpostavitve zakonitega stanja spisa.

7Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje in pritožnici, da je v obravnavanem posnetku obdolženi v izločanem posnetku pogovora iskal pravni nasvet pri pritožnici zaradi njenega pravnega znanja, primarno s področja prekrškov. Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da ni šlo za pogovor med obdolžencem in zagovornico v zvezi z ravnanji, ki so predmet tega kazenskega postopka (235. člen ZKP), saj v času prestreženega pogovora obdolženi še ni vedel, da bo v kazenskem postopku in pritožnica niti ni mogla nastopati kot njegova zagovornica. Obdolžencu je bila namreč prostost vzeta 2. 3. 2021, dne 3. 3. pa je pritožnico pooblastil kot svojo zagovornico. Nedvomno obravnavani posnetek posega v komunikacijsko zasebnost obdolženega A. A., a je bil ta poseg zakonit, saj je policija za svoje delovanje imela podlago v odredbi preiskovalne sodnice, navedeni v točki 4 te obrazložitve. Ker se je zoper obdolženega A. A. v februarju 2021 izvrševal ukrep prisluškovanja po 1. točki prvega odstavka 150. člena ZKP, torej ne gre za pravni položaj iz četrtega odstavka 154. člena ZKP, po katerem sodišče ne sme opreti svoje odločbe na podatke, dobljene s pomočjo ukrepov iz 150. člena ZKP, kadar niso bili pridobljeni na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika.

8Vendar pa je za pravilno odločitev o predlogu za izločitev dokazov bistveno še, da obravnavani posnetek posega tudi v komunikacijsko zasebnost pritožnice, odvetnice, pri kateri je obdolženi iskal pravni nasvet v zvezi s postopkom o prekršku. Sodišče prve stopnje pa posega v komunikacijsko zasebnost pritožnice ni argumentirano presojalo, saj je argumentirano presojalo le poseg v obdolženčevo zasebnost. Ključno je namreč odgovoriti ne le na vprašanje, ali zakonitost prisluškovanja obdolžencu zadostuje za presojo, da je pridobljeni posnetek dovoljeno uporabiti kot dokaz, temveč tudi na vprašanje, ali tako pridobljeni posnetek posega v komunikacijsko zasebnost pritožnice kot odvetnice na način, ki preprečuje njegovo uporabo v dokazne namene.

9Komunikacijska zasebnost odvetnika v obravnavani zadevi nikakor ni obrobnega pomena. Kot izhaja iz navedene odločbe Ustavnega sodišča RS, se odvetnikova zasebnost med drugim nanaša tudi na komunikacijo, ki ima vsebinsko zvezo z opravljanjem odvetniškega poklica in ta ima posebno ustavnopravno težo, a ne zaradi privilegiranja odvetnika, temveč zato, ker se neločljivo in kompleksno povezuje z zasebnostjo njegovih strank ter s posebnim medsebojnim zaupanjem in pričakovanjem zaupnosti (ki ga je v konkretnem primeru obdolženi tudi gojil, kot je razvidno iz posnetka, pridobljenega v vozilu X.), ki tvorita jedro razmerja med odvetnikom in njegovo stranko. Odvetniška zasebnost ima več vidikov in je varovana s 35., 36. in, za obravnavano zadevo zlasti relevantnim, 37. členom Ustave. Posamezniku, ki išče pravni nasvet, mora biti zagotovljeno, da odvetnik informacij, ki jih pridobi, ko se stranka z njim posvetuje o svojih pravicah in obveznostih, praviloma ne bo razkril in jih niti ne bo prisiljen razkriti tretjim ter da ti podatki ne bodo uporabljeni zoper stranko. Odvetnikova dolžnost varovanja tajnosti, ki je določena tudi v 6. členu Zakona o odvetništvu (ZOdv), je bistven temelj zaupnega razmerja med njim in njegovo stranko. Zaupno razmerje pa je nujna predpostavka, da lahko odvetnik kot samostojen in neodvisen svetovalec ter pomočnik v mejah Ustave in zakona lahko opravlja pravna dejanja v korist svojih strank. Odvetniška zasebnost se torej nanaša na dejstva, razmerja stvari, prostore, podatke in tudi komunikacije, ki so v vsebinski zvezi z opravljanjem odvetniškega poklica. Zaupnost razmerja ima tedaj temelj v opravljanju dela odvetnika in v tej luči je treba presojati tudi pravico do zasebnosti, ki iz tega zaupnega razmerja izhaja (35. člena Ustave) ter njen prostorski (prvi odstavek 36. člena Ustave) in komunikacijski vidik (prvi odstavek 37. člena Ustave). Posebnega varstva mora biti deležna zato, ker se v njej odraža zasebnost njegovih strank. Komunikacijska zasebnost (prvi odstavek 37. člena Ustave) pomeni varovanje posameznikovega interesa, da ima nadzor nad posredovanjem določenega sporočila na daljavo in da državi in tretjim prepreči seznanitev z njegovo vsebino. Splošno varstvo zasebnosti po 35. členu Ustave pa varuje tudi neposredno komuniciranje med posamezniki, ki ni namenjeno javnosti. Oboje je pri odvetniškem razmerju s stranko pomembno, ker stranka zaupne podatke odvetniku prepusti v iskanju pomoči pri varstvu svojih pravic in pravno varovanih interesov in lahko odvetnik stranki pri tem učinkovito pomaga le, če ima vse potrebne informacije. Seveda pa odvetniška zasebnost ni varovana kot absolutna. Posegi so dopustni, a le, če sledijo ustavno dopustnemu cilju in če so sorazmerni. Poseg v komunikacijsko odvetniško zasebnost je dopusten, kadar je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Poseg sam ali način njegovega izvajanja pa lahko določa samo zakon in je dopusten le za določen čas ter na podlagi vnaprejšnje sodne odredbe (drugi odstavek 37. člena Ustave). Odvetniki so v primerjavi z drugimi pri izvrševanju svojega poklica zato v posebnem ustavno varovanem položaju. Posledično je treba pri vsakem izvajanju posegov v odvetniško zasebnost zagotoviti, da se bodo ti posegi izvajali samo, če je in kolikor je to nujno potrebno, da se dosežejo ustavno dopustni cilji, ne le z vidika odvetniške zasebnosti, temveč ves čas tudi z vidika spoštovanja ustavno varovanih pravic odvetnikovih strank. Odvetnik sam je lahko tarča preiskovalnega dejanja ali pa je preiskovalno dejanje usmerjeno zoper njegove stranke ali pa zoper tretje osebe. Ni pomembno ali gre za njegove sedanje ali nekdanje stranke, katerih podatke odvetnik v takšni ali drugačni obliki še hrani. Odvetnik je tako lahko: a) zagovornik osumljene ali obdolžene osebe; b) odvetnik obdolžene osebe; c) nekdo, ki nima pogodbenega razmerja z obdolženo osebo; č) obdolžena oseba. Vsak od naštetih položajev zahteva ustrezno ustavnopravno varstvo odvetniške zasebnosti.

10Na načelni ravni ne gre spregledati določbe petega odstavka 154. člena ZKP, ki določa, da se določbe 237. člena ZKP smiselno uporabljajo tudi za posnetke in podatke, pridobljene z uporabo ukrepa iz 150. člena ZKP. Če policija pri izvrševanju ukrepa iz 150. člena ZKP spozna, da pridobljeni podatki in posnetki vsebujejo podatke iz prvega odstavka 222.a člena ZKP, mora z njimi brez nepotrebnega odlašanja seznaniti državnega tožilca in izvenobravnavnega sodnika. Slednji lahko po zaslišanju državnega tožilca in ob smiselni uporabi določb tretjega in četrtega odstavka 222.a člena ZKP odloči, da se ti podatki in vsi njihovi prepisi uničijo, če je to nujno zaradi zagotovitve varstva tajnosti ali zaupnosti pridobljenih podatkov. V 2. točki prvega odstavka določa 222.a člen ZKP, da se zaseženi predmeti in spisi dajo v ovitek, zapečatijo in izročijo v hrambo izvenobravnavnemu sodniku, če je verjetno, da bi oseba, ki so ji bili predmeti ali spisi zaseženi, z njihovo izročitvijo ali posredovanjem podatkov, ki jih ti vsebujejo, lahko prekršila dolžnost varovanja poklicne tajnosti. Vendar je v konkretni zadevi bistveno, da je v času odločanja o predlogu za izločitev dokazov kazenski postopek že v fazi uvedene preiskave, zato je bila preiskovalna sodnica pristojna za odločitev o predlogu za izločitev dokazov.

11V 5. točki prvega odstavka 236. člena ZKP je določeno, da je odvetnik oproščen dolžnosti pričevanja o dejstvih, za katera je zvedel pri opravljanju poklica, če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je zvedel pri opravljanju svojega poklica. Kot že navedeno, je skladno s 6. členom ZOdv odvetnik dolžan varovati kot tajnost, kar mu je zaupala stranka. Odvetnik je posledično t. i. privilegirana priča. Neupoštevanje tega njegovega privilegija pa ima sankcijo, predpisano v 237. členu ZKP. Če je bil namreč kot priča zaslišan kdo, ki ni bil dolžan pričati (236. člen), pa o tem ni bil poučen ali se ni izrecno odpovedal tej pravici, ali pa pouk in odpoved pričevanju nista zapisana v zapisnik, sodišče na tako izpovedbo ne sme opreti svoje odločbe. Iz predloga za izločitev dokazov implicitno jasno izhaja, da se pritožnica privilegiju ne odpoveduje.

12Pritožnica utemeljeno izpostavlja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do v predlogu za izločitev dokazov izpostavljene potrebe po varstvu zaupnega razmerja med odvetnikom in stranko, do dolžnosti varovanja poklicne tajnosti in varovanja odvetniške zasebnosti, ki izhaja že iz 35., 36. in zlasti 37. člena Ustave, upoštevaje tudi omenjeno odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 21. 1. 2016. Čeprav v izločanem posnetku pogovora ni šlo za pogovor med obdolžencem in zagovornico, temveč le med stranko in odvetnico, pa bi se sodišče prve stopnje glede na zgoraj obrazloženo moralo opredeliti tudi do vprašanja obstoja zaupnosti razmerja med stranko in odvetnico ter potrebe po varovanju tega položaja in posledično njenega vpliva na odločitev o izločitvi dokazov. Tega ni storilo, ker je presodilo, da je v obravnavani zadevi bistveno le, da ni šlo za razmerje med obdolženim in zagovornico o obravnavanih kaznivih dejanjih ter da se je obdolženemu zakonito prisluškovalo. Takšna presoja pa je nepopolna in posledično napačna, ker ne upošteva vseh pravnorelevantnih vidikov. Sodišče prve stopnje bi namreč moralo odgovoriti še na vprašanje, ali se je z dejstvi, ki so bila predmet prestreženega telefonskega pogovora, odvetnica seznanila pri opravljanju svojega poklica. Odgovor je po presoji pritožbenega sodišča pozitiven. Posledično velja dolžnost, da odvetnica ta dejstva ohrani kot tajnost, saj jo k temu zavezuje prvi odstavek 6. člena ZOdv. Dolžnost varovanja tajnosti tistega, kar je odvetnici zaupala stranka, namreč ne vzpostavlja le obveznosti odvetnice, da to tajnost varuje, temveč tudi odvetničino pravico, da se v odvetniško zasebnost nedopustno ne posega. Pri izločanem posnetku je torej prišlo do posega tudi v komunikacijsko zasebnost odvetnice in ne zgolj v zasebnost obdolženca, katerega je dopuščala odredba preiskovalne sodnice. Posegi v to zaupno sfero so sicer v določenih primerih dovoljeni, vendar te izjeme, kot pravilno navaja pritožnica, v konkretnem primeru niso podane. Glede okoliščin, za katere je odvetnik izvedel pri opravljanju svojega poklica, in ne gre za sklop okoliščin na relaciji zagovornik – obdolženec o zadevah predmetnega kazenskega postopka, ima odvetnik položaj privilegirane priče, kar pomeni, da so takšne okoliščine lahko predmet dokazovanja, vendar je pri tem načeloma prepovedano zaslišanje odvetnika kot priče (236. člen ZKP). Zaslišanje odvetnika je razumeti kot poseg v pravico do zasebnosti. Ta poseg je dopusten le, če ena od strank tega razmerja iz sfere zaupnosti izstopi tako, da se privilegiju odpove. Kot že navedeno iz predloga za izločitev dokazov implicitno izhaja, da se pritožnica temu privilegiju ne odpoveduje.

13Povedano še drugače, ker je bil obravnavani pogovor med obdolženim A. A. in odvetnico pridobljen na podlagi prikritega preiskovalnega ukrepa po prvem odstavku 150. člena ZKP, je pri presoji zakonitosti navedenega dokaza poleg 150. člena ZKP potrebno upoštevati še citirane določbe Ustave, kakor tudi 236. člen ZKP in 6. člen Zodv. Odvetnik je privilegirana priča, kajti posnetki, pridobljeni z uporabo navedenega prikritega preiskovalnega ukrepa, v določenih okoliščinah ne morejo biti temelj za sodbo, ker je potrebno preprečiti, da bi sodba temeljila na izjavah, ki so jih med izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov dale privilegirane priče, ki so v kazenskem postopku ta privilegij iz 236. člena ZKP tudi uporabile. Pritožnica se privilegiju ne odpoveduje. Ker sodišče ne sme opreti svoje odločbe na podatke in posnetke, ki ustrezajo kriterijem iz 237. člena ZKP, niso pa podane izjeme, ki bi uporabo omogočale, je potrebno take dokaze iz spisa izločiti, kar utemeljeno zahteva pritožnica.

14Ker sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni pravilno uporabilo vseh relevantnih določb ZKP in Ustave, je sprejelo napačno odločitev, ki je terjala spremembo izpodbijanega sklepa. Ker izločani posnetek posega tudi v odvetniško zasebnost pritožnice, ki se kot privilegirana priča privilegiju ni odrekla, je bilo potrebno izpodbijani sklep spremeniti tako, da se predlogu za izločitev dokazov ugodi in iz kazenskega spisa izloči v izreku navedene dokaze oziroma listine.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep pritožba ni dopustna.