VSL Sklep PRp 413/2021

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Storilca se oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

1Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom skupni znesek neplačanih glob v višini 6.611,80 EUR, ki se niso mogle izterjati po pravilih davčne izvršbe, nadomestilo z 67 dnevi nadomestnega zapora.

2Proti sklepu se je pritožil storilec po zagovornici zaradi kršitve 62. člena Ustave RS in zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da kršitve odpravi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in postopek ustavi. Po vsebini pa uveljavlja, da iz razlogov izpodbijanega sklepa ni razvidno, da bi storilec predlagal nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist in mu je bila ta procesna možnost odvzeta iz razloga, ker je storilec tujec in ne govori ter razume slovenskega jezika. V postopku o prekršku ima storilec pravico do uporabe svojega jezika, kar zagotavlja Ustava v 62. členu. Na to svojo pravico storilec v postopku za odreditev nadomestnega zapora ni bil opozorjen, s čimer mu je bila kršena temeljna ustavna pravica in zato izpodbijani sklep ne more obveljati.

3Pritožba ni utemeljena.

4Ob preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa v zvezi s pritožbenimi navedbami, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, izpodbijani sklep pa tudi ni obremenjen z nobeno izmed kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

5Iz podatkov spisa in razlogov sklepa izhaja, da je Finančna uprava R Slovenije (FURS) skladno s prvim odstavkom 192.a člena ZP-1 sodišče obvestila, da izvršba neplačanih glob ni bila uspešna in da obstajajo okoliščine za odreditev nadomestnega zapora. Po prejemu obvestila FURS je sodišče ugotovilo obstoj pogojev za uvedbo postopka za odreditev nadomestnega zapora skladno z določbo prvega odstavka 20.a člena ZP-1, ki določa, da če znesek posamične globe ali seštevek dveh ali več glob, izrečenih storilcu, znaša najmanj 1.000 eurov, globe ali glob pa ni mogoče izterjati po pravilih upravne izvršbe, sodišče sankcijo izvrši tako, da za vsakih začetih 100 eurov globe določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od 90 dni.

6Skladno s četrtim odstavkom 192.a člena ZP-1 je sodišče storilcu poslalo pisno obvestilo o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora ter ga pozvalo, da se v roku petih dni od prejema obvestila izjavi o vsebini obvestila. V pisnem obvestilu ga je sodišče opozorilo, da v postopku za odreditev nadomestnega zapora v izjavi ne more več uveljavljati ugovorov zoper pravnomočno sodbo, odločbo ali plačilni nalog, s katerim je bila izrečena globa, da pa lahko v izjavi predlaga nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist oziroma navede ter pojasni dejstva in okoliščine, povezane z nezmožnostjo plačila globe ali nezmožnostjo prestajanja nadomestnega zapora, pri čemer mora za svoje navedbe predložiti dokaze.

7Storilec v izjavi, s katero je odgovoril na obvestilo sodišča, ni predlagal nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist in ni navedel ter pojasnil okoliščin, povezanih z nezmožnostjo prestajanja nadomestnega zapora, temveč je navedel, da se bo v kratkem redno zaposlil v Avstriji, saj tam živi njegova hčerka, zato se tam tudi pretežno zadržuje in bo zaradi pridobitve dohodka sposoben plačati dolgovani znesek. Glede na navedeno se za neutemeljeno izkaže pritožbena kritika, da izpodbijani sklep nima razlogov, da bi storilec predlagal nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, saj storilec tega v svoji izjavi ni predlagal, zaradi česar sodišču o neobstoječem predlogu ni bilo potrebno navajati razlogov ter ni podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.

8Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe, da je storilcu bila onemogočena pravica do uporabe svojega jezika, zaradi česar v postopku ni mogel uveljavljati svojih pravic. Pri pregledu storilčeve izjave pritožbeno sodišče ugotavlja, da je storilec, stanujoč na naslovu Ulica 8, Ljubljana, lastnoročno podpisal izjavo, ki je napisana v tekočem slovenskem jeziku in sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga za pomislek, da storilec ne razume in govori slovenskega jezika, ravno nasprotno, s podpisom izjave je vzpostavljena domneva, da je storilec razumel kar je podpisal, zaradi česar ni podana bistvena kršitev določb postopka iz drugega odstavka 155. člena ZP-1, ki bi vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa. Prav tako pa tudi ni podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 4. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ki je podana le v primeru, če je bil obdolženec (storilec) ali njegov zagovornik kljub svoji zahtevi na ustni obravnavi ali med izvajanjem drugih dejanj v postopku o prekršku prikrajšan za pravico uporabe svojega jezika oziroma jezika, ki ga razume. Storilec pa v izjavi, ko jo je podal na obvestilo sodišča, ni navajal, da ne razume in govori slovenskega jezika in ni zahteval pravice do uporabe drugega jezika, temveč je izjavo podal v slovenskem jeziku, zaradi česar ni podana niti zatrjevana kršitev 62. člena Ustave RS, ki določa, da ima vsakdo pravico, da pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti ter v postopkih pred državnimi in drugimi organi, ki opravljajo javno službo, uporablja svoj jezik in pisavo na način, ki ga določi zakon.

9Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijani sklep.

10Ker je iz podatkov spisa razvidno, da izvršba zoper storilca ni bila uspešna in glob ni bilo mogoče izterjati, je pritožbeno sodišče na podlagi 147. člena ZP-1 v zvezi s petim odstavkom 144. člena ZP-1 storilca oprostilo plačila sodne takse za pritožbeni postopek.