VSRS Sklep I Kr 43/2021

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Mariboru.

A.

1Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek za prekrške, je v izvršitev prejelo zaprosilo za mednarodno pravno pomoč avstrijskega organa Bezirkshauptmannschaft Leoben za vročitev listin A. B. Po prejemu zaprosila je Okrajno sodišče v Ljubljani A. B. vabilo na narok za vročitev sodnega pisanja na v zaprosilu naveden naslov v Ljubljani, po neuspeli vročitvi vabila pa na novo ugotovljeni naslov v Mariboru. Na narok vabljeni ni pristopil.

2Okrajno sodišče v Ljubljani se je nato s sklepom PomPR I 156/2021 z dne 3. 6. 2021 izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v Mariboru. V obrazložitvi je navedlo, da ima a. b. prijavljeno prebivališče in naslov za vročanje na območju Pesnice pri Mariboru, zato je na podlagi četrtega odstavka 50. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (v nadaljevanju ZSKZDČEU-1) za opravo zaprošenega dejanja pravne pomoči pristojno Okrajno sodišče v Mariboru. Sodišče je sklenilo, da zaprosilo v skladu z določbo 82. člen Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) odstopi pristojnemu sodišču.

3Okrajno sodišče v Mariboru je po prejemu spisa na podlagi drugega odstavka 82. člena in prvega odstavka 83. člena ZP-1 pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti. Pri tem pojasnjuje, da je v konkretni zadevi prišlo do ustalitve krajevne pristojnosti, ker je Okrajno sodišče v Ljubljani v tej zadevi že opravilo določena procesna dejanja, ko je vabilo storilca prekrška na narok za vročitev tujih listin, katerega se ta ni udeležil. S sklicevanjem na sklep Vrhovnega sodišča I Kr 13/2009 z dne 17. 3. 2009 navaja, da je preizkus krajevne pristojnosti tudi v prekrškovnem postopku časovno omejen in je treba prvi odstavek 82. člena ZP-1 razlagati tako, da se nanaša le na predhodni preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti, saj bi nasprotna razlaga z vidika ekonomičnosti postopka in pravne varnosti privedla do nevzdržnih rezultatov.

B.

4Po določbi četrtega odstavka 50. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 49. člena ZSKZDČEU-1 je za pravno pomoč v postopkih prekrškov in drugih kaznivih ravnanj, ki so kot takšni pravno opredeljeni po pravu države prosilke, če je zoper odločbo pristojnega organa dovoljeno sodno varstvo pred sodiščem, ki je pristojno tudi za kazenske zadeve, krajevno pristojno okrajno sodišče, na območju katerega se mora opraviti dejanje oziroma ukrep, tudi če gre za prošnjo upravnega organa države prosilke. Skladno s prvim odstavkom 82. člena ZP-1 pa mora sodišče na krajevno pristojnost paziti po uradni dolžnosti in če spozna, da je za postopek pristojno kakšno drugo sodišče, zadevo brez odlašanja odstopiti temu sodišču. ZP-1 ne določa trenutka, po katerem se sodišče po uradni dolžnosti več ne more izreči za krajevno nepristojno, vendar pa, kot je Vrhovno sodišče že pojasnilo v svojih odločbah,¹ je preizkus krajevne pristojnosti po prvem odstavku 82. člena ZP-1 ob smiselni uporabi določb zakona o kazenskem postopku (prvi odstavek 67. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 436. člena ZKP) časovno omejen na predhodni preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti (do odreditve vročitve obtožnega akta, razpisa glavne obravnave, vabila na narok).²

5Upoštevajoč navedeno pravno podlago Vrhovno sodišče pritrjuje zatrjevanju Okrajnega sodišča v Mariboru, da se Okrajno sodišče v Ljubljani v tej fazi postopka ni več moglo izreči za krajevno nepristojno.³ Okrajno sodišče v Ljubljani je namreč že opravilo določena procesna dejanja zaradi izvršitve zaprosila za mednarodno pravno pomoč, s tem, ko je osebo, ki ji je pisanja treba vročiti, vabilo na narok za vročitev sodnega pisanja in narok, sicer neuspešno, tudi izvedlo. Navedena procesna dejanja pa implicirajo tudi opravo (predhodnega) preizkusa krajevne pristojnosti sodišča.

6Skladno z drugim odstavkom 38. člena ZKP lahko sodišče, ko odloča o sporu o pristojnosti, hkrati po uradni dolžnosti odloči o prenosu krajevne pristojnosti, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 35. člena ZKP. Na podlagi navedene določbe ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče za postopek določi drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Lažja izvedba postopka pomeni procesno ekonomičnost, ki temelji na predvidevanju, da bo delegirano sodišče potrebna procesna dejanja opravilo hitreje, z manjšimi stroški ter manjšo izgubo časa za procesne udeležence kot pa pristojno sodišče.⁴

7Navezne okoliščine za določitev krajevne pristojnosti so in abstracto določene tako, da je krajevno pristojno tisto sodišče, ki je najtesneje povezano z obravnavano zadevo, saj se pred takšnim sodiščem praviloma najlažje izvede postopek. Navedeno očitno velja tudi v obravnavani zadevi, v kateri mora sodišče (uspešno) opraviti eno procesno dejanje, in sicer vročiti listine storilcu prekrška, ki ima prebivališče prijavljeno na območju Okrajnega sodišča v Mariboru. To procesno dejanje bo po presoji Vrhovnega sodišča očitno lažje in z manjšimi stroški, torej bolj ekonomično izvedlo Okrajno sodišče v Mariboru, ne glede na dejstvo, da je Okrajno sodišče v Ljubljani k izvedbi tega procesnega dejanja že aktivno pristopilo in ga neuspešno tudi izvedlo. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča smotrno, da se zaradi očitne lažje izvedbe postopka pristojnost prenese na Okrajno sodišče v Mariboru.

C.

8Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 38. člena ZKP po uradni dolžnosti preneslo pristojnost na Okrajno sodišče v Mariboru.

¹ Glej sklepa Vrhovnega sodišča I Kr 13/2009 z dne 17. 3. 2009 in 23/2017 z dne 6. 7. 2017.
² Tako tudi P. Čas in N. Orel, 82. člen, str. 592 – 593, v: P. Čas, H. Jenull in N. Orel: Zakon o prekrških s komentarjem, Ljubljana 2018.
³ V obravnavani zadevi ni mogoče govoriti o ustalitvi pristojnosti (perpetuatio fori), za katero gre le v primeru, ko je sodišče ob začetku postopka glede na navezne okoliščine, po katerih se določa pristojnost, bilo krajevno pristojno, pa so se okoliščine med postopkom spremenile. V obravnavani zadevi namreč Okrajno sodišče v Ljubljani v skladu četrtim odstavkom 50. člena ZSKZDČEU-1 za odločanje v zadevi sploh ni bilo krajevno pristojno.
⁴ mag. Štefan Horvat: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV založba, Ljubljana, 2004, str. 83.