436. člen ZKP

Pritožbeno sodišče glede navedb, ki jih je obdolženec prvič podal šele v pritožbi, ugotavlja, da je pritožnik z njimi prekludiran, saj se sme ugovor krajevne nepristojnosti pred okrajnim sodiščem, skladno s 441. členom ZKP, podati le do začetka glavne obravnave. Očitek, da je sodišče kršilo določbe postopka, ker ni po uradni dolžnosti pred glavno obravnavo preverilo krajevne pristojnosti, so tako neosnovane, saj je sodišče očitno (pravilno) presodilo, da je krajevno pristojno, zakon pa ne nalaga dolžnosti, da bi bilo sodišče v tem primeru dolžno izdati poseben sklep o tem, da je krajevno pristojno (435. člen ZKP). Ko je razpisana glavna obravnava, pa se sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za krajevno nepristojno (drugi odstavek 436. člena ZKP). Obdolženec je v pritožbenem postopku prekludiran tudi z očitki glede pristranskosti sodnice. V zvezi s temi navedbami ZKP v drugem odstavku 41. člena določa, da mora stranka zahtevati izločitev sodnika takoj, ko izve za razlog izločitve, vendar najpozneje do konca glavne obravnave. Ker je obdolženec to vprašanje prvič izpostavil šele v pritožbi, je jasno, da so pritožbene navedbe podane prepozno, zaradi česar pritožnik s temi o

Na zasebnem tožilcu je breme substanciranja tistih osebnih podatkov, ki omogočajo indentifikacijo obdolženca. Okrajno sodišče ni stvarno pristojno za obravnavanje kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, storjenih na spletnih straneh.

Navedeno terja ugotovitev, da je izpodbijani sklep izdala sodnica, ki takšne odločitve, glede na fazo postopka, sploh ne bi smela izdati.

Pritrditi je potrebno razlogom izpodbijanega sklepa, da je okrajno sodišče odločilo o krajevni nepristojnosti po uradni dolžnosti (na podlagi prvega odstavka 436. člena v zvezi s prvim odstavkom 36. člena ZKP), ki je bil po pritožbi razveljavljen s sklepom višjega sodišča, saj se od izdaje sodbe o kaznovalnem nalogu okrajno sodišče ne more več po uradni dolžnosti razglasiti za krajevno nepristojno, medtem, ko je z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje odločilo o obdolženčevem ugovoru krajevne nepristojnosti, katerega je podal ob ugovoru zoper sodbo o kaznovalnem nalogu (na podlagi 441. člena ZKP). Ugovor krajevne nepristojnosti po 441. členu ZKP pa se sme podati do začetka glavne obravnave. Kljub razveljavitvi sklepa okrajnega sodišča (s katerim se je po uradni dolžnosti razglasilo za krajevno nepristojno) zaradi ustalitve krajevne pristojnosti z izdajo sodbe o kaznovalnem nalogu, mora sodišče upoštevati četrti odstavek 445.č člena ZKP, ki določa, da se po razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu postopek nadaljuje po določbah 439 do 443.a člena ZKP. Navedena določba zajema tudi 441. člen ZKP, ki določa, da se ugovor krajevne nepristojnosti sme podati do začetka glavne

V obravnavanem primeru je bil torej ugovor krajevne (ne)pristojnosti s strani obdolženčevega zagovornika podan pred začetkom glavne obravnave, sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom ugovor krajevne pristojnosti zavrnilo. Iz tega razloga je bila izdaja izpodbijanega sklepa povsem nepotrebna, kajti izdaja tega sklepa je obligatorna le v primeru, če bi se sodišče izreklo za nepristojno. Ker pa je ugovor krajevne pristojnosti zavrnilo, pa je bila izdaja izpodbijanega sklepa nepotrebna, kajti svoje stališče glede ugovora krajevne pristojnosti, kot ga je podal obdolženčev zagovornik je sodišče dolžno obrazložiti v odločbi, s katero odloči o utemeljenosti vloženega obtoženega akta.

Zgolj avtorstvo obtožnega akta ni izključni kriterij za določitev stvarne pristojnosti sodišča.

Preizkus krajevne pristojnosti je časovno omejen, zato je potrebno, kljub spremembi kraja storitve kaznivega dejanja, odločiti, da je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru, ki je kazenski postopek že začelo in opravilo navedena procesna dejanja.

ZP-1 ne vsebuje izrecne določbe za določitev trenutka, po katerem se sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za krajevno nepristojno. Ker je Okrajno sodišče v Črnomlju začelo z vodenjem postopka o prekršku zoper obdolženca, kar neobhodno implicira tudi opravo (predhodnega) preizkusa krajevne pristojnosti sodišča za vse obdolžencu očitane prekrške, se po uradni dolžnosti ni več moglo izreči za krajevno nepristojno.

Kadar opis dejanja vsebuje tako abstraktne zakonske znake kot konkretno dejstva in okoliščine kaznivega dejanja, je treba abstraktni in konkretni del opisa presojati skupaj. V obravnavanem primeru se v abstraktnem delu zatrjuje, da je osumljenec spodbujal in razpihoval sovraštvo in nestrpnost do istospolno usmerjenih oseb, v konkretnem delu pa, da je žaljivo ali zmerljivo zapisal o subsidiarnem tožilcu, čigar ime je zapisano v inkriminirani izjavi. V obravnavanem primeru ni v zadostni meri konkretiziran izvršitveni način druge (alternativne) oblike izvršitve tega kaznivega dejanja, t. j. za uporabo grožnje, zmerjanj ali žalitev, ki mora biti hujše narave, in sicer takšne, da že samo po sebi (širše) ogroža ali moti javni red in mir, strpnost in sožitje med ljudmi. Iz opisa kaznivega dejanja izhajajo znaki drugega kaznivega dejanja in sicer razžalitve, saj izražanja obžalovanja, da oškodovanec kot tožilec in drugi niso bili splavljeni kot nerojeni otroci, homoseksualnost pa je duhovna kazen, izpolnjuje znak objektivne žaljivosti. Ker iz opisa dejanja izhaja, da je bilo kaznivo dejanje izvršeno z objavo na spletnem portalu Twitter, ki je odprt in dostopen vsem, so

Tudi v postopku z zahtevo za sodno varstvo je preizkus krajevne pristojnosti sodišča po uradni dolžnosti časovno omejen.

Sodišče prve stopnje je o stvarni (ne)pristojnosti odločalo še pred začetkom glavne obravnave, zato bi moralo namesto določbe petega odstavka 443. člena ZKP uporabiti prvi odstavek 436. člena ZKP, po katerem bi (glede na zavzeto stališče, da je za odločanje stvarno pristojno okrožno sodišče) zadevo odstopilo pristojnemu državnemu tožilcu v nadaljnji postopek.

Ravnanje sodišča po prvem odstavku 436. člena ZKP.

Tudi v postopku z zahtevo za sodno varstvo je preizkus krajevne pristojnosti sodišča po uradni dolžnosti časovno omejen.

Ugovor krajevne nepristojnosti se v skrajšanem postopku sme podati do začetka glavne obravnave, torej do predstavitve obtožnega predloga s strani državnega tožilca.

Ni mogoče pritrditi pritožbi, ko navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje obtožbo kot nepopolno zavreči zaradi prekoračenega tridnevnega roka. Kot je razvidno iz podatkov kazenskega spisa, je sodišče prve stopnje vlogo oškodovanke kot tožilke, ki jo je vložila po pooblaščencu dne 27. 5. 2011, štelo kot nepopolno vlogo in ji je zato skladno s tretjim odstavkom 76. člena ZKP naložilo, da jo v roku 30 dni dopolni, ta rok, ki ga za dopolnitev vloge določi sodišče samo, pa je pooblaščenec oškodovanke kot tožilke upošteval in je vlogo v navedenem roku dopolnil. Že iz vsebine vloge z dne 27. 5. 2011 je bilo razvidno, da gre za očitek kaznivega dejanja, ki glede na zatrjevano višino premoženjske škode sodi v pristojnost okrožnega sodišča. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko se je z napadenim sklepom izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da bo kazensko zadevo odstopilo v obravnavo pristojnemu okrožnemu sodišču. Vloge oškodovanke kot tožilke zato tudi ni moglo zavreči in ustaviti postopek, saj za odločanje v tej kazenski zadevi glede na navedeno okrajno sodišče ni pristojno.

Očitek, da nekdo „tera prostitucijo“ (ki v narečju pomeni očitek, da se nekdo ukvarja s prostitucijo, še posebej, če v nadaljevanju sledi še očitek, da se je oseba slačila) je nedvomno žaljiv, pomeni pa tudi napad na ugled oziroma dobro ime oškodovanke.

"Odgovor na obtožni predlog s predlogom za ustavitev postopka ter zavrženje obtožnega predloga" je zakonsko nepredvideno pravno sredstvo, ki ga sodna praksa lahko razume kot ugovor zoper obtožni predlog ali pa kot preliminarni odgovor na obtožbo v smislu 322. člena ZKP. Meja ni ostro ločena in je odvisna od posameznega primera. Če vsebina vloge v pretežni meri zajema okoliščine iz prvega odstavka 437. člena ZKP potem gre za podobnost z ugovorom zoper obtožnico iz rednega kazenskega postopka, če pa se vlagatelj izjavlja le o tem, ali dejanje in premoženjskopravni zahtevek priznava in ali ima ugovore pravne narave, je posredi podobnost z odgovorom na obtožbo, ki ga obdolženec sicer poda po prebrani obtožnici ali zasebni tožbi in po podanih poukih iz 5. člena ZKP. V prvem primeru je sodišče o "ugovoru", varujoč vlagateljevo pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije in posledično pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, četudi zgolj na formalni način, dolžno odločiti s posebnim sklepom, v drugem primeru pa so navedbe iz "odgovora" na obtožbo del predmeta odločanja o

Če je pri okrajnem sodišču vložen obtožni predlog, nato pa je zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja, v okviru katerega so zajeta dejanja iz obtožnega predloga, vložena zahteva za preiskavo, bi v primeru, če bi državni tožilec umaknil obtožni predlog, prišlo do ustavitve postopka po 293. členu ZKP. To bi pomenilo, da je o dejanju, ki je bil predmet tega postopka, že odločeno. Državni tožilec mora zato obvestiti okrajno sodišče o vloženi zahtevi za preiskavo, to pa v skladu s 1. odstavkom 436. člena ZKP odstopi zadevo državnemu tožilcu v nadaljnji postopek.

Zoper obdolženca je bila s sklepom uvedena preiskava zaradi kaznivega dejanja velike tatvine po 2.odst. 212.čl. KZ v zvezi s 25. čl. KZ, nato pa vložen obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja prikrivanja po 3. v zvezi s 1.odst. 221.čl. KZ. Ker je šlo za isti življenjski primer (historični dogodek), preiskava za kaznivo dejanje velike tatvine pa zoper obdolženca ni bila ustavljena, je ob vložitvi obtožnega predloga kazenski postopek zoper obdolženega že tekel. Ker iz določb 435.čl. ZKP sledi, da mora sodnik po prejemu in preizkusu obtožnega predloga odrediti vročitev obtožnega akta obdolžencu, četudi še ne določi glavne obravnave, enako pa izhaja tudi iz določbe 2.odst. 439.čl. ZKP, je zato odredba sodnika o vročitvi obtožnega akta tisto dejanje, s katerim da sodišče soglasje za začetek postopka in brez katerega se ta ne more začeti. Po vložitvi obtožnega predloga lahko obdolženec in njegov zagovornik obstoj utemeljenega suma, da je obdolženi storil kaznivo dejanje, ki je pogoj za odreditev ali podaljšanje pripora, preizkušata oziroma učinkovito izpodbijata le, če sta seznanjena z vloženim obtožnim predlogom in zbranimi podatki spisa. Zaradi tega mora sodiš

Tudi v primeru, kadar iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da okrajno sodišče ni pristojno za reševanje zadeve, pa okrajno sodišče ne uporabi določb I. odst. 36. čl. ZKP, temveč mora ravnati v skladu z določbo I. odst. 436. čl. ZKP, ki določa, da mora v takšnem primeru okrajno sodišče zadevo odstopiti v nadaljnji postopek pristojnemu tožilcu.