VSC Sklep Cpg 56/2021

I. Pritožbama pravdnih strank se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki 21.302,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 6. 2017 dalje do plačila v 15. dneh (točka I. izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za plačilo zneska 9.129,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 6. 2017 dalje (točka II. izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeči stranki v znesku 309,33 EUR v 15. dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne dalje do plačila (točka III. izreka). Po izvedenem dokaznem postopku je zaključilo, da je do delovne nezgode prišlo zaradi kršitve več ukrepov namenjenih varnosti in zdravju pri delu s strani tožene stranke kot delodajalke, prav tako pa, da je k nastanku delovne nezgode soprispeval delavec – zavarovanec tožene stranke. Njun prispevek je ocenilo v višini 70 % za toženo stranko in 30 % za delavca, posledično je tožbenemu zahtevku delno v znesku 21.302,70 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ugodilo, v presežku pa ga je zavrnilo. Ker je tožeča stranka tekom postopka navedla, da je bila tožena stranka kot s.p. izbrisana iz poslovnega registra in je ustanovila novo družbo G. d.o.o. glede na navedeno pa je popravila tožbeni zahtevek tako, da je kot toženo stranko navedla fizično osebo, je sodišče temu predlogu ugodilo in postopek nadaljevalo zoper toženo stranko kot fizično osebo.

2To sodbo sodišča prve stopnje s pravočasno pritožbo izpodbijata obe pravdni stranki. Tožeča stranka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka, to je v zavrnilnem delu in v izreku o pravdnih stroških. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo v tem delu spremeni in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da vrne zadevo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Tožena stranka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje v ugodilnem delu, to je v točki I. izreka in v izreku o pravdnih stroških iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in tožbo zavrne v celoti, s stroškovno posledico.

3Pritožbi sta utemeljeni.

4Tožena stranka sodišču prve stopnje utemeljeno pritožbeno očita, da je to s tem, ko je sodbo izdalo zoper toženo stranko kot fizično osebo, zmotno uporabilo materialno pravo in kršilo določbe 208. člena ZPP, ker univerzalne in pravne naslednice prvotno tožene stranke ni pozvalo, da v stopi v pravdo oziroma da ta prevzame pravdo, zaradi česar je sodba, izdana zoper toženo stranko kot fizično osebo, nepravilna oziroma nezakonita. Kot pritožbeno navaja in dokazuje tožena stranka in to izhaja iz javno dostopnih podatkov sodnega registra, prvotno tožena stranka N. G. s.p. ni prenehala obstojati zaradi izbrisa iz poslovnega registra, kot je to zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje, temveč se je materialno statusno preoblikovala s prenosom podjetja na novo družbo po prvem odstavku 667. člena ZGD-1.¹ S tem je po določbi drugega odstavka istega člena prešlo na novoustanovljeno družbo podjetje podjetnika ter vse pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem. Družba kot univerzalni pravni naslednik podjetnika pa je vstopila v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Zmotna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra in da je prenehala opravljati dejavnost ter da kot tožena stranka sedaj nastopa fizična oseba. Čeprav fizična oseba še vedno obstaja, pa je univerzalni pravni naslednik podjetnika kot prvotno tožene stranke novoustanovljena družba in ne fizična oseba. Potrebno je zato uporabiti pravila o prekinitvi in nadaljevanju postopka iz prvega odstavka 208. člena v zvezi s prvim odstavkom 205. člena ZPP, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo in posledično postopka ni nadaljevalo s pravo osebo kot toženo stranko. Fizična oseba bi sicer lahko bila stranka postopka in s tem pasivno legitimirana, toda šele po tem, ko bi terjatev zoper njo zapadla. Po določbi 672. člena ZGD-1 namreč podjetnik odgovarja za obveznosti, ki so nastale pred statusnim preoblikovanjem z vsem svojim premoženjem, vendar šele, če teh ne izpolni družba. O tem, da bi bila družba pozvana k izpolnitvi obveznosti, pa sodba nima razlogov.

5Sodišče prve stopnje je s tem, ko je postopek nadaljevalo z fizično osebo kot toženo stranko brez da bi uporabilo določbe ZPP o prekinitvi in nadaljevanju postopka in pravnega naslednika prvotno tožene stranke pozvalo, da vstopi v pravdo, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, kar ima za posledico napačno oziroma nezakonito sodbo. Posledično je bilo pritožbama obeh pravdnih strank že iz tega razloga ugoditi in izdano sodbo razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ne da bi se pritožbeno sodišče podrobno ukvarjalo še z ostalimi pritožbeno uveljavljanimi pritožbenimi razlogi in nanje podrobno odgovarjalo. Kljub temu pa pritožbeno sodišče že na tem mestu opozarja, da imata obe pritožbi prav, ko sodišču prve stopnje očitata tudi zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in pomanjkanje razlogov za odločitve sodišča prve stopnje. Tožeča stranka tako na primer v zvezi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da zavarovanec tožeče stranke ni nosil čelade in da ni imel zadostne varnostne razdalje, utemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo vseh dokazov, da je upoštevalo samo nekatere izpovedbe v postopku zaslišanih prič in strank, ni pa upoštevalo listinskih dokazov, čeprav so ti bistvenega pomena (npr. izjave same tožene stranke v prijavi nezgode – poškodbe pri delu, uradnega poročila inšpektorice za delo z dne 14. 8. 2015, zapisnika o ogledu PP ...), saj so ti nastali neposredno po nezgodi. Sodišče ni navedlo niti razlogov zakaj teh dokazov ni upoštevalo, čeprav se ti ne ujemajo z izpovedbami v postopku tistih zaslišanih prič, ki jim je sledilo. Enako pa to velja tudi za pritožbene očitke tožene stranke. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo zakaj je od treh možnih načinov poteka dogodkov, ki jih je podala izvedenka z zadržki, izbralo prav drugega, čeprav je izvedenka opozorila, da se izpovedovani potek dogodkov ne sklada z fotografijami mesta nezgode in njenimi ugotovitvami in da tega scenarija poteka dogodkov, kot so ga izpovedale priče, ne izkazujejo ostali dokazi. Poleg tega, da morajo biti za dogodek obravnavan na izpovedan način izpolnjeni določeni pogoji (neustrezno delujoča dvižna naprava (končno mejno stikalo), možno iznetje ročice transportne košare iz kavlja na opisan način ipd. - glej točko 3.1. izvedenskega mnenja). Na vse navedeno in na ostale pritožbene navedbe bo moralo sodišče prve stopnje odgovoriti v novem sojenju po tem, ko bo odpravilo kršitev v zvezi s spremembo tožene stranke.

6Pritožbama je bilo po navedenem ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje v celoti razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (člen 354/I v zvezi s členom 339/I ter II točka 14). Pritožbeno sodišče je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da zagrešene kršitve in ugotovljenih pomanjkljivosti samo ne more odpraviti oziroma dopolniti postopka, ter zadevo vrnilo v sojenje sodišču prve stopnje.

7Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala (pritožba je nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP, slednji pa se glasita: 1. navedba sodbe (sklepa), zoper katero se vlaga; 4. podpis pritožnika), jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

¹ Glej izpisek iz sodnega registra za subjekt vpisa G. d.o.o. v prilogi B 7 spisa.