VSL Sklep I Cp 726/2021

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tožeče stranke za obnovo postopka opr. št. II P 000/2014 kot nedovoljen zavrglo.

2Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil tožnik. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu tožnika za obnovo postopka. Navaja, da je tožnik večkrat poskušal preko Geodetske uprave pridobiti dokaze, pa mu tega niso dopustili in je to pridobil šele dne 4.10.2019, zato je predlog za obnovo postopka utemeljen. Sodišče bi moralo tožnika zaslišati v zvezi s temi novimi dokazi. Tožnik je dne 14.10.2019 pridobil s strani Geodetske uprave kopije izrisa spornih zemljišč parc. št. 860 in 861, obe k.o. ..., iz katerih izhaja, da je bil del njegove parcele št. 860 pripojen k parceli št. 861 v lasti tožene stranke. Sodišče bi zato moralo dovoliti obnovo postopka in postaviti novega izvedenca geodetske stroke, ki bi preveril trditve tožnika. Izvedensko mnenje izvedenca A. A. temelji na napačnih podatkih. Tožnik je sodišču poslal v vednost kopijo katastrskega načrta Agencije za kmetijske trge z dne 23.12.2004, iz katere so razvidni povsem drugačni geodetski podatki, kot jih je upošteval izvedenec. Na teh parcelah je bila dejansko izvedena komasacija v letu 1996. Iz mapne kopije z dne 29.8.2005 je razvidno, da je tudi po komasaciji k tožnikovi parceli št. 860 pripadal tudi južni del te parcele, ki meji na parcelo št. 861, po posegih tožene stranke pa je tožnik ta del parcele izgubil. Na zadnji glavni obravnavi je tožnik predlagal drugega izvedenca, saj ta izvedenec ni odgovoril na pripombe tožnika, zakaj prihaja do razlikovanj med zemljiškoknjižnimi podatki in geodetskimi načrti, saj bi morali biti ti načrti ali izkazi enaki. Sodišče je slepo verjelo pričam B. B., C. C., D. D. in E. E., saj gre za dve priči, ki sta sorodnika toženca, drugi dve priči pa sta družinska prijatelja od toženca, zato je predlog za obnovo postopka utemeljen.

3Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo tožnikov predlog za obnovo postopka in svojo odločitev tudi obrazložilo s pravilnimi razlogi.

6Na podlagi 10. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP¹) se lahko postopek na predlog stranke obnovi, če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko zanjo izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Razlog za obnovo postopka so, ob upoštevanju subjektivnih in objektivnih meja pravnomočnosti, samo tista nova dejstva in dokazi, ki so obstajali v času izdaje odločbe prve stopnje², a jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo (2. odst. 395. člena ZPP). Prepozen (396. člen ZPP), nepoln (2. odst. 397. člena ZPP) ali nedovoljen (395. člen ZPP) predlog za obnovo postopka zavrže s sklepom predsednik senata brez naroka (1. odst. 398. člena ZPP).

7Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila tožnikova utemeljitev obravnavanega obnovitvenega razloga v predlogu pomanjkljiva. Tožnik v predlogu za obnovo postopka ni podal trditev, da brez svoje krivde novo predlaganih dokazov ni mogel predložiti oziroma uveljavljati že v času do pravnomočnega zaključka postopka. Zato tudi zaslišanje tožnika ni bilo potrebno. Pritožbena navedba, da je tožnik večkrat poskušal preko Geodetske uprave pridobiti dokaze, pa mu tega niso dopustili in je to pridobil šele dne 4.10.2019, je prepozna in je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati, saj bi to trditev tožnik moral podati že v predlogu za obnovo postopka. Prav tako tožnik ni zatrjeval, da so ti dokazi obstajali že v času pravdnega postopka, pa jih iz določenih razlogov ni mogel predložiti.

8Ker je tožnikov predlog za obnovo postopka iz prej navedenih razlogov nedovoljen, pritožbeno sodišče ne odgovarja na navedbe pritožnika, ki se nanašajo na vprašanje, ali bi dokazi, priloženi k predlogu za obnovo postopka, lahko vplivali na ugodnejšo sodbo za tožnika. Pravno sredstvo obnove postopka tudi ni namenjeno ponovnemu uveljavljanju pritožbenih razlogov, ki jih je stranka že neuspešno uveljavljala v predhodnem pritožbenem postopku, temveč se obnova postopka lahko zahteva zgolj iz taksativno naštetih razlogov.

9Ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne tisti, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena in 1. odst. 165. člena ZPP).

¹ Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami
² Lojze Ude, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 593