VSC Sklep I Ip 24/2021

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka delno spremeni tako, da se ugovoru delno ugodi, sklep o izvršbi z dne 19. 11. 2019 se razveljavi v delu dovoljene izvršbe zaradi izterjave zakonskih zamudnih obresti od zneska 2.238,33 EUR od dne 14. 11. 2019 dalje do plačila in se predlog za izvršbo v tem delu zavrne ter po potrebi v tem obsegu razveljavijo opravljena izvršilna dejanja.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

IV. Dolžnica je dolžna povrniti upnici 240,00 EUR stroškov odgovora na pritožbo v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugovor zavrnilo (I. točka izreka) ter dolžnici naložilo, da povrne upnici 298,66 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov v roku 8 dni, po poteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 9. dne od vročitve tega sklepa dolžniku dalje do plačila (II. točka izreka).

2Zoper navedeno odločitev se dolžnica pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Vztraja pri ugovoru pomanjkanja izvršljivega izvršilnega naslova ter zatrjuje, da je sodišče 9. točko 145. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) v povezavi z drugim odstavkom 17. člena ZIZ in dejansko predloženim seznamom izvršljivih naslovov, zmotno razlagalo. Pojasnjuje, da je seznam pomanjkljiv, saj manjkajo navedbe o odločbah davčnega organa. Zatrjuje, da v priloženem dolgovnem seznamu, ki ga je pooblaščenka dolžnice prejela dne 3. 3. 2020, sploh ni razvidno, katera terjatev je predmet izterjave. Opozarja, da predložen seznam tudi ne izpolnjuje pogojev po 146. členu ZDavP-2, saj skladno z določbo 5. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost zavezancu, ki prispevkov ne plača v roku, davčni organ te prispevke odmeri z odločbo. Ker seznam davčnih obveznosti ne vsebuje pravnomočnih in izvršljivih odločb, ne izpolnjuje pogojev po 9. točki 145. člena ZDavP-2 in tako ne more predstavljati izvršilnega naslova po 17. členu ZIZ. Sodišču očita, da je nezakonito zavrnilo dokaz glede knjigovodske kartice in izvedenca finančne stroke kot nepotreben. Poudarja, da ima dolžnik pravico grajati višino terjatve ter da je dolžnica ugovarjala, da glede na njena plačila terjatev ni pravilna in zahtevala, da upnik predloži kartico, iz katere bodo razvidna plačila in obremenitve, saj iz priloženega seznama izvršilnih naslovov plačila niso razvidna. Poudarja, da je iz listin v spisu razvidno, da je dolžnica v letu 2018 plačala 4.339,87 EUR in v letu 2019 znesek 1.075,66 EUR, kar v seznamu ni nikjer evidentirano. Ker obračuni obresti niso priloženi, čeprav se seznam sklicuje nanje, sodišče pa se do tega ugovornega očitka ni opredelilo, pritožba očita pomanjkljivost izpodbijane odločitve. Ne strinja se z razlogi v zvezi s pretrganjem zastaranja ter izpostavlja, da se sodišče sklicuje na davčno izvršbo z dne 13. 8. 2015 DT 4934-527314/2015 z dne 13. 8. 2015, pri čemer terjatev niti po višini ni skladna s terjatvijo, ki je predmet te izvršbe, poleg tega navedeni sklep sploh ni na seznamu izvršilnih naslovov. Opozarja, da znesek 7.409,33 EUR vsebuje izračun zakonskih zamudnih obresti, vsled čemur gre za nedopusten anatocizem. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3V odgovoru na pritožbo upnik nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške, nastale z vložitvijo odgovora na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Razlogi sodišča prve stopnje o pravno relevantnih dejstvih so konkretni in jasni, si ne nasprotujejo in ne nasprotujejo izreku, zato so pritožbeni očitki o obremenjenosti sklepa z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, neutemeljeni. Glede pritožbeno izpostavljenih obračunov obresti, ki niso bili predloženi izvršilnemu naslovu, so razlogi navedeni v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. V kolikor pa se pritožnica z razlogi ne strinja, pa to lahko predstavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanje ter zmotne uporabe materialnega prava.

6Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da predmetna izvršba teče na podlagi seznama izvršilnih naslovov št. DT 4935-888/2019-1 04-720-26 z dne 13. 11. 2019. Po vpogledu v seznam je pritrditi sodišču prve stopnje, da le ta vsebuje 149 izvršilnih naslovov. Pritožba se namreč neutemeljeno zavzema, da obračuni prispevkov ne predstavljajo izvršilnega naslova. Skladno z 2. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 je izvršilni naslov izvršljiv obračun davka. Po četrtem odstavku 49. člena ZDavP-2 obračun davka zajema davčni obračun, obračun davčnega odtegljaja in obračun prispevkov za socialno varnost. Tako iz listin spisa kot iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je pri vsakem izvršilnem naslovu naveden tako datum izvršljivosti, kot znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej. Ob navedenem je zaključek sodišča prve stopnje, da navedeni seznam izvršilnih naslovov zadostuje pogojem iz 9. točke drugega odstavka 145. člena ZDavP-2¹ pravilen, pritožbena zavzemanja, da predloženi seznam ne ustreza zahtevam iz 17. člena ZIZ, pa neutemeljena.

7Glede na razloge sodišča prve stopnje, je upnica priložila vse listinske dokaze, na podlagi katerih je sodišče lahko preizkusilo skladnost predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom ter zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu glede temelja in višine izterjevane terjatve, medtem ko je dolžnica zgolj pavšalno oporekala višini terjatve. Pritožba s trditvami, da je dolžnica zatrjevala, da višina terjatve ni pravilna, saj iz predloženega seznama izvršilnih naslovov plačila ne izhajajo, zaključka sodišča prve stopnje o pavšalnosti dolžničinega oporekanja višini terjatve ne more izpodbiti, saj iz izvršilnega naslova plačila konkretne terjatve nikoli ne izhajajo. Ker je tako trditveno kot dokazno breme drugačne višine terjatve, kot le ta izhaja iz izvršilnega naslova, na dolžniku, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so dokazi (predložitev knjigovodske kartice, postavitev izvedenca finančne stroke) predlagani v zvezi s pavšalno zatrjevano nepravilno višino terjatve, nepotrebni, saj z dokazi dolžnica trditvene podlage ne more nadomeščati. Pri tem pa že iz pritožbenih trditev izhaja, da je znesek predlagane sodne izvršbe (7.589,76 EUR; na dan 15. 11. 2019) nižji od zneska davčne izvršbe (13.486,26 EUR; na dan 13. 8. 2015), torej da je terjatev upnika zaradi izpolnitve delno prenehala že pred vložitvijo predloga za izvršbo. Zato tudi s pritožbenimi trditvami, da je iz listin v spisu razvidno, da je dolžnica upniku v letu 2018 plačala 4.339,87 EUR in v letu 2019 znesek 1.075,66 EUR, skupaj torej 5.415,53 EUR, pritožnica pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja glede višine terjatve ne more izpodbiti.

8Pri tem pritožba zgolj z izpostavljanjem razlike v višini terjatve po sklepu o davčni izvršbi z dne 13. 8. 2015 ter po predlogu za izvršbo z dne 15. 11. 2019, pri čemer je znesek davčne izvršbe višji od zneska predlagane izvršbe, zaključkov sodišča prve stopnje, da je bilo zastaranje v tem postopku izterjevanih terjatev z navedeno davčno izvršbo pretrgano, ne more izpodbiti. Tudi dejstvo, da sklep o davčni izvršbi z dne 13. 8. 2015 ni naveden na seznamu izvršilnih naslovov z dne 13. 11. 2019, ne utemeljuje pritožbenih očitkov o zmotnem zaključku glede pretrganja zastaranja, saj za učinek pretrganja zastaranja zakon² tega dejstva (torej da je postopek oziroma odločba, ki je zastaranje pretrgal/a, naveden/a v izvršilnem naslovu) ne zahteva. Ob po sodišču prve stopnje ugotovljenem, da so najstarejše obveznosti po seznamu izvršilnih naslovov z dne 13. 11. 2019 postale izvršljive 16. 4. 2014 ter da iz sklepa o davčni izvršbi z dne 13. 8. 2015 izhaja, da so v predmetnem sklepu zajete vse obveznosti iz seznama izvršilnih naslovov z dne 13. 11. 2019 (razen dveh, ki pa sta postali izvršljivi v letu 2019), je sklepanje sodišča prve stopnje, da je z vložitvijo sklepa o davčni izvršbi z dne 13. 8. 2015 prišlo do pretrganja petletnega relativnega zastaralnega roka ter da zato relativni zastaralni rok do vložitve predloga za izvršbo dne 15. 11. 2019 še ni potekel, pravilno.

9Utemeljeno pa pritožba očita zmotno uporabo materialnega prava glede zavrnitve dolžničinega ugovora v delu, ko le ta očita predlagani in dovoljeni izvršbi nedopusten anatocizem. Pritrditi je pritožbi, da iz predloga za izvršbo v zvezi s priloženim izvršilnim naslovom izhaja, da upnik izterjuje glavnico v višini 5.111,00 EUR, zamudne obresti v višini 2.238,33 EUR ter stroške davčne izvršbe v višini 60,00 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 11. 2019 dalje do plačila (vpogled v predlog za izvršbo z dne 15. 11. 2019). Ker izvršilni naslov za izterjavo obresti od obresti iz listin v spisu ne izhaja, je dolžničin ugovor v tem delu bil utemeljen. Ker pa to pomeni le uspeh glede stranske terjatve (procesne obresti), je zaključek sodišča prve stopnje glede ugovornih stroškov pravilen.

10Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbi delno ugoditi in sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka delno spremeniti tako, da se ugovoru dolžnice delno ugodi, sklep o izvršbi razveljavi za znesek izterjevanih zakonskih zamudnih obresti od zneska 2.238,33 EUR od 14. 11. 2019 dalje do plačila ter predlog za izvršbo v tem delu zavrne (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker je dolžnica uspela s pritožbo le glede stranske terjatve, je njen pritožbeni uspeh neznaten, zato zaključek o neutemeljeno povzročenih pritožbenih stroških ni mogoč in jih krije dolžnica sama (šesti odstavek 38. člena ZIZ, 154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Ker je odgovor na pritožbo prispeval k odločitvi sodišča druge stopnje, so stroški, nastali v zvezi z njim, za izvršbo bili potrebni, zato jih mora dolžnica upniku povrniti (peti odstavek 38. člena ZIZ). Pritožbeno sodišče jih je priznalo po stroškovniku skladno z veljavno Odvetniško tarifo (OT), in sicer je upniku priznalo stroške v zvezi s sestavo odgovora na pritožbo v višini 400 točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znese 240,00 EUR stroškov odgovora na pritožbo, ki jih mora upniku povrniti dolžnica v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

¹ Po 9. točki drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 je izvršilni naslov seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za posamezen izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej.
² Po drugem odstavku 126. člena ZDavP-2 tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil dolžnik obveščen.