VSRS Sklep II DoR 208/2021

Predlog se zavrne.

1Tožeča stranka zavarovancu tožene stranke očita nestrokovno zdravljenje po operaciji krčnih žil. Strokovna napaka naj bi bila storjena s tem, ko tožnice kljub njenim očitnim težavam na prvem kontrolnem pregledu pri zavarovancu tožene stranke ni pregledal zdravnik, ampak zgolj medicinska sestra, ki znakov sepse ni prepoznala, zaradi česar je prišlo do zakasnele postavitve diagnoze in zdravljenja. S tožbo od sodišča zahteva, naj razsodi, da ji je tožena stranka dolžna plačati 3.490,00 EUR odškodnine za pretrpljeno premoženjsko in nepremoženjsko škodo.

2Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek.

3Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4Tožeča stranka predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

- Ali se lahko pri poslovni odškodninski odgovornosti dolžnik (v tem primeru ponudnik zdravstvenih storitev) razreši svoje odškodninske odgovornosti za relativno nezmožnost izpolnitve na način, da svoje obveznosti iz neopravičljivega razloga ne opravi, nato pa trdi, da škode tudi v primeru, da bi jo opravil, ne bi mogel preprečiti, čeprav je škoda nastala zaradi v predmetnem poslu objektivno pričakovanih okoliščin, t. j. zapleta po kirurškem posegu?

- Ali je specialist kirurg zagrešil strokovno napako, ker bi moral tožnico pregledati in jo napotiti na nadaljnjo diagnostiko?

- Ali je poslovna odškodninska odgovornost strožja od krivdne deliktne odgovornosti? Ali bi morala biti pri odgovornosti za medicinske napake upoštevana že lahka malomarnost izvajalca medicinskih storitev, saj zdravnika specialista zavezujejo pravila in načela skrbnosti dobrega strokovnjaka, zato se ta ne more razrešiti svoje odškodninske odgovornosti z ugotovitvijo, da je bil potek kirurške sepse nenavaden in prikrit. Tožnici so namreč kasneje na UKC odkrili sepso, tako da očitno se je dalo odkriti izvor njenih težav, ki jih je navajala medicinski sestri na kontrolnem pregledu pri zavarovancu.

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožeča stranka ni izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8Odločalo je v senatu navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).