VSM Sklep I Ip 487/2021

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je vlogo dolžnika z dne 8. 8. 2019 zavrnilo v delu, ki ga je obravnavalo kot ugovor po izteku roka in zavrglo v delu, ki ga je obravnavalo kot ugovor zoper odredbo.

2V pravočasni pritožbi dolžnik uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in napačne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje oziroma ustavitev postopka. Trdi enako kot v ugovoru, da je „zadeva“ zastarala že 5. 6. 2018 oziroma je bil dolg poplačan že leta 2014. Sklicuje se na 356. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ in v njem določen desetletni rok za zastaranje terjatev iz sodnih odločb ter 365. člen OZ o pretrganju zastaranja. Ugotavlja, da je upnik sprožil dejanja iz tega zakonskega določila šele po 5. 6. 2018, torej po preteku desetletnega zastaralnega roka. Pred tem dejanjem upnika ni šlo za pretrganje zastaranja in ni razlogov za uporabo določila 369. člena OZ. Zatrjuje, da je bil celoten dolg poplačan že 28. 5. 2014, ko je upniku denar posredovala banka z nakazilom iz transakcijskega računa dolžnika. V kolikor temu ne bi bilo tako, bi banka upniku nakazala večjo vsoto, ali bi to storila pozneje. Dolžnik zavrača izračun upnika. Še enkrat sodišče poziva, da odloči o že podanem predlogu za izločitev sodnika oziroma pristojne osebe, ki vodi konkretni postopek.

3Upnik v odgovoru na pritožbo prereka navedbe v pritožbi in odgovarja, da zastaranje ne teče v času aktivnega izvršilnega postopka, prav tako se zastaranje pretrga v primeru delnih nakazil. Predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje pritrjuje pravilnim prvostopenjskim razlogom in jih povzema ter še dodaja:

K odločitvi o ugovoru po izteku roka:

6Pritožnik pravilno citira zakonske določbe 356.¹, 365.² in 369. člena OZ,³ zmotno pa si razlaga določbe o pretrganju in ponovnem teku zastaranja, ki jih te določbe urejajo.

7Postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, kot je obravnavani postopek, je poseben postopek, v katerem sta združena pravdni postopek za izdajo plačilnega naloga in izvršilni postopek. V skladu s tretjim odstavkom 44. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) izvršilno sodišče s sklepom o izvršbi dolžniku naloži, da v 8 dneh po vročitvi sklepa plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. Hkrati na podlagi iste zakonske določbe sodišče že dovoli izvršbo, ki se prične opravljati po pravnomočnosti sklepa o izvršbi in poteku roka za prostovoljno izpolnitev.⁴

8Iz podatkov spisa izhaja, da je bil sklep o izvršbi I 12193/2006 z dne 24. 11. 2006 izdan na podlagi verodostojne listine.⁵ Z dnem 4. 6. 2008, ko je navedeni sklep postal pravnomočen in izvršljiv, je za v njem vsebovano terjatev začel veljati desetletni zastaralni rok, predpisan v 356. členu OZ. Ta iz razloga, ker se je zaradi izterjave terjatve v skladu z določili ZIZ takoj zatem že pričela izvršba, ni začel teči, ampak je bilo zastaranje (ves čas tega postopka) pretrgano (365. člen OZ). V skladu s petim odstavkom 369. člena OZ začne zastaranje teči šele z dnem, ko je izvršilni postopek končan. V konkretnem primeru to pomeni šele s pravnomočnostjo odločitve z dne 16. 4. 2021, ko je bil izvršilni postopek ustavljen. Pritožnikovo razlogovanje, da je zastaranje začelo teči s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi (4. 8. 2008) in je do zastaranja prišlo 5. 8. 2018 (desetletni rok), je po obrazloženem zmotno.

9Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovorne trditve o poplačilu celotne terjatve.⁶ Na dolžniku je trditveno in dokazno breme o izpolnitvi obveznosti (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Dolžnik zgolj s trditvami, da bi banka, pri kateri ima denarna sredstva, upniku 28. 5. 2014, ko je poravnala znesek 126,54 EUR, poravnala višji znesek oziroma bi mu preostanek poravnala kasneje, v kolikor bi dolg še obstajal, poplačila celotne terjatve ni izkazal.⁷ Organizacija za plačilni promet je res dolžna iz dolžnikovih sredstev upniku izplačati znesek v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi (138. člen ZIZ). Z izplačevanjem preneha šele, ko je obveznost v celoti poplačana. Za neopravičeno opustitev tudi odškodninsko odgovarja (147. člen ZIZ). Vendar pa je na dolžniku trditveno in dokazno breme, da je organizacija za plačilni promet ravnala skladno z obveznostjo iz sklepa o izvršbi in da je bila terjatev v celoti poravnana. Dolžnik za preostanek terjatve iz sklepa o izvršbi (84,30 EUR) ni postavil nikakršnih trditev, kdaj je bila poravnana in na kakšen način, kot tudi ni predlagal oziroma predložil nikakršnega dokaza. Zgolj insinuacija, da banka ni poplačala zneska upniku, ker je bila terjatev poplačana, ne zadošča. Odločitev o ugovoru je po obrazloženem kot pravilno in zakonito potrditi.

10Drugostopenjsko sodišče še ugotavlja, da je bil s sklepom z dne 16. 4. 2021 izvršilni postopek ustavljen.

K odločitvi o ugovoru zoper odredbo:

11Ena izmed formalnih predpostavk za vsebinsko obravnavo pravnega sredstva je dovoljenost le tega. Če ta predpostavka ni izkazana, sodišče pravno sredstvo zavrže.

12ZIZ v devetem odstavku 9. člena izrecno predpisuje, da zoper odredbo ni pravnega sredstva. Sodišče prve stopnje je zato ugovor zoper odredbo, s katero je od dolžnika zahtevalo, da sporoči premoženje (31. člen ZIZ), utemeljeno kot nedovoljen zavrglo.

13Dolžnik v pritožbi izpostavi predlog za izločitev po 70. in 72. členu Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP. Pri tem spregleda, da je sodišče o predlogu odločilo 10. 1. 2019⁸ ter je odločitev postala pravnomočna, saj se dolžnik zoper le to ni pritožil.

14Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev je sprejelo potem, ko tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev.

15O pritožbenih stroških dolžnika ni bila sprejeta odločitev, ker jih ta ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik je v odgovoru na pritožbo pritrjeval prvostopenjskim razlogom, zato z navedbami v njem k pritožbeni presoji ni pripomogel. Kot nepotrebne krije sam stroške te vloge (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Po prvem odstavku citiranega določila vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo, zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok.
² Po citiranem določilu se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev, med drugim tudi z vložitvijo predloga za izvršbo.
³ Po citiranem določilu začne zastaranje teči znova od dneva, ko je izvršilni postopek končan.
⁴ Naložitveni del sklepa o izvršbi po pravnomočnosti in poteku roka za prostovoljno izpolnitev pridobi lastnost izvršilnega naslova (1. točka prvega odstavka 17. člena ZIZ).
⁵ Dolžniku je bilo naloženo, da upniku poravna denarno terjatev v višini 27.671,00 SIT, sedaj 107,12 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 5. 2006 dalje do plačila ter stroške v višini 12.900,00 SIT, sedaj 53,31 EUR.
⁶ Po sklepu o izvršbi celotna terjatev znaša glavnico 107,12 EUR, zakonske zamudne obresti od glavnice v znesku 84,30 EUR in izvršilne stroške 53,31 EUR.
⁷ Iz podatkov spisa izhaja nesporno plačilo zneska 33,89 EUR dne 18. 11. 2013 in zneska 126,54 EUR dne 28. 5. 2014, ne pa preostanka terjatve zneska 84,30 EUR. S sklepom o izvršbi je bila dolžniku naložena terjatev 244,73 EUR.
⁸ Sodišče je predlog zavrglo, saj le ta ni vseboval (najmanj) poimenske navedbe osebe, izločitev katere se predlaga, vključno s konkretnimi razlogi zatrjevanega pristranskega vodenja postopka.