VSL Sklep Cst 245/2021

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Dolžnik sam nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom potrdilo prisilno poravnavo z naslednjo vsebino: delež plačila terjatev upnikov: 36 odstotkov, rok za plačilo terjatev upnikov: 6 let od pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave, - terjatve upnikov se v obdobju od 18. 6. 2020 do poteka roka za njihovo plačilo ne obrestujejo (1. točka izreka), o terjatvah, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave odločilo tako, kot je navedeno v seznamu terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave z dne 8. 3. 2021, ki je sestavni del izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (2. točka izreka) ter odločilo, da mora dolžnik terjatve iz 2. točke tega izreka plačati upnikom v deležih in rokih, določenih v 1. točki tega izreka.

2Zoper sklep v celoti se pritožujeta upnika, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP in pritožbenemu sodišču predlagata, da njuni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Na pritožbo je odgovoril dolžnik po pooblaščencu. Pritožbi nasprotuje in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo upnikov zavrže kot nedopustno. Zahteva povračilo stroškov odgovora na pritožbo.

4Upravitelj se o pritožbi ni izrekel.

5Pritožba ni utemeljena.

6Pritožbena procesna legitimacija ločitvenih upnikov v postopku prisilne poravnave (v nadaljevanju PP) ni izključena. Za pridobitev položaja stranke v glavnem postopku zaradi insolventnosti je namreč pomembno, da oseba kot upnik pravočasno prijavi terjatev v tem postopku (prvi odstavek 57. člena in 1. točka 56. člena ZFPPIPP). Te določbe ločitvenih upnikov ne izvzemajo in veljajo tudi za postopek PP, pri čemer je pomembno le, da upniki prijavijo svojo terjatev, zavarovane terjatve pa jim ne omogočajo le glasovati o PP. Nenazadnje se bo z uresničitvijo ločitvene pravice iz vrednosti premoženja, ki je predmet te pravice, (ko bo torej premoženje, ki predstavlja zavarovanje terjatve unovčeno) lahko izkazalo, da ne bo doseženo plačilo celotne terjatve, ki je bila zavarovana s to pravico, za neplačani del te terjatve pa potrjena PP učinkuje kot za navadne terjatve (tretji odstavek 213. člena ZFPPIPP). Pri tem iz prvega odstavka 126. člena ZFPPIPP izhaja, da ima pravico vložiti pritožbo proti sklepu vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti, razen če zakon za posamezen sklep določba, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. Ločitvenim upnikom pritožba zoper sklep o potrditvi PP ni odvzeta. Glede na vse navedeno je stališče dolžnika v odgovoru na pritožbo, da bi moralo sodišče pritožbo upnikov zavreči kot nedovoljeno, neutemeljeno.

7Iz podatkov spisa izhaja, da sta pritožnika v tem postopku PP prijavila svoji terjatvi, zavarovani z ločitveno pravico in vložila ugovor proti vodenju postopka PP. O prijavljenih terjatvah je bilo pravnomočno odločeno s sklepom o preizkusu terjatev z dne 11. 11. 2020 (PD 71) v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 571/2020 z dne 6. 1. 2021 (PD 90). Iz navedenih odločb izhaja, da imata pritožnika status ločitvenih upnikov, katerih terjatev je zavarovana, zato ni bilo odločeno ali je prerekana terjatev upnikov verjetno izkazana, upnika pa nimata pravice glasovati o PP. Sodišče je s sklepom z dne 2. 2. 2021 (PR 102) zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo tudi ugovor upnikov proti vodenju postopka PP, kar je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom Cst 126/2021 z dne 24. 3. 2021 (PD 125) potrdilo. S tem je bil pravnomočno ugotovljen pravni položaj pritožnikov v tem postopku PP, v skladu s katerim upnika nimata pravice glasovati o PP (tretji odstavek 200. člena ZFPPIPP).¹ Glede na navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče pri izidu glasovanja upoštevati tudi glasovnice pritožnikov in da njune glasovnice niso bile ustrezno upoštevane. Pritožbeni razlogi, s katerimi skušata upnika sedaj uveljaviti svoj status navadnih upnikov (da je njuna terjatev dejansko popolnoma nezavarovana oziroma navadna, s čimer bi pridobila glasovalne pravice), so bili zavrnjeni že v okviru njune pritožbe zoper sklep o preizkusu, kar pomeni, da je o tem v tem postopku že pravnomočno odločeno, zato jih v obravnavanem primeru pritožnika ne moreta več uspešno uveljaviti.

8Pritožnika nadalje trdita, da so o potrditvi PP glasovale z dolžnikom povezane osebe in nanj prenesle terjatve kot stvarni vložek.

9V skladu s četrtim odstavkom 200. člena ZFPPIPP upnik nima pravica glasovati o prisilni poravnavi, če ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 ali položaj ožje povezane osebe. Po 527. členu ZGD-1 se za povezane družbe štejejo pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju, tako da ima ena družba v drugi večinski delež, je ena družba odvisna od druge, so koncernske družbe, sta dve družbi vzajemno kapitalsko udeleženi ali so povezane s podjetniškimi pogodbami. Iz navedenega besedila izhaja, da se določilo četrtega odstavka 200. člena v prvem delu nanaša le na družbe, na pa na fizične osebe. Druga možnost je, da gre za položaj ožje povezane osebe. Iz 18. člena ZFPPIPP je razvidno, da so v njem navedene ožje povezane osebe fizične osebe, saj gre za zakonca oziroma primerljivo življenjsko skupnost, otroke, posvojence, starše ali posvojitelje, brate in sestre, osebe v skupnem gospodinjstvu in osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti in jim je dodeljeno skrbništvo. Smisel zakonske ureditve, po kateri o prisilni poravnavi nima pravice glasovati tisti upnik, ki ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 (ali položaj ožje povezane osebe), je v tem, da se prepreči morebitne zlorabe, ki bi izvirale od z dolžnikom povezanih oseb.

10Pritožnika ne trdita, da bi imela upnika M. in N., ki sta glasovala za potrditev PP položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 oziroma nasprotno sama trdita, da povezanosti dejansko ni mogoče lastniško utemeljiti, ker se slednje konča na Sejšelih, pritožnikoma pa ni mogoče naložiti pretiranega bremena glede dejstev, ki jih je praktično nemogoče izkazati (lastniško povezanost). Tako pritožbeno stališče je napačno in zato neutemeljeno, saj bi pomenilo, da bi se sama po sebi vzpostavila domneva položaja povezanih družb, če bi bilo pridobivanje podatkov o lastništvu oteženo,² za kaj takega pa ni nobene pravne podlage, predvsem če stranka niti v okviru svojega trditvenega bremena ne poda nobenih navedb s tem v zvezi.

11Svoje pritožbeno stališče, da imata upnika M. in N. položaj povezanih oseb v smislu četrtega odstavka 200. člena ZFPPIPP utemeljujeta pritožnika (tudi) na sledeč način. Trdita, da je predmetna zadeva tesno povezana s prisilno poravnavo, ki jo družba S. (edini lastnik dolžnika) oziroma njen zakoniti zastopnik A. A. preko „nepovezanih“ upnikov želi speljati nad družbo S., kar vse je del načrta, da A. A. iz družbe S. odpelje čim več premoženja in ga skrije pred upniki, in sicer želi A. A. preko upnikov M. in N. pred ostalimi upniki na varno umakniti družbo C. ter tudi ostalo premoženje družbe S. K slednjemu si pomaga z B. B. (zakoniti zastopnik dolžnika), pri čemer S. in A. A. ne usmerjata le poslovanja dolžnika in z njim povezanih družb P. in V. (B. B. je zakoniti zastopnik v obeh navedenih družbah), temveč tudi upnikov M. in N., saj vse te štiri družbe poslujejo usklajeno, ker so vse štiri družbe skupaj predlagale začetek PP nad družbo S. Družbe so se povezale pod vodstvom S. z namenom rešiti dolžnika in S. pred insolventnostjo oziroma prevzeti rentabilne dele premoženja – sončne elektrarne, katerih lastnik je, preko dolžnika, S. Tako S. kot dolžnik sta insolventna, upniki pa skušajo s konverzijo terjatev prevzeti S. in dolžnika ter izločiti zdrave poslovne celote sončnih elektrarn in jih prenesti nase. Pri tem se je S. s predlogom PP nad seboj strinjal, kar kaže na to, da vodi in usmerja delovanje upnikov M. in N. Slednja sta le navidez neodvisni družbi, saj sta v tem postopku prijavili sumljive terjatve in jih pretvorila v osnovni kapital, kar kaže na medsebojno povezanost. Sum zlorabe je bil po trditvah pritožbe prepoznan tudi v postopku PP nad S., zaradi česar je bil začetek postopka s sklepom Cst 144/2021 z dne 14. 4. 2021 razveljavljen.

12Trditve pritožnikov o sumljivosti terjatev upnikov M. in N. so povsem pavšalne, nekonkretizirane in dokazno nepodprte, zato se do njih pritožbeno sodišče ne bo posebej opredeljevalo. Poleg tega so bile terjatve teh dveh upnikov v tem postopku verjetno izkazane s pravnomočnim sklepom o preizkusu terjatev, zato se do tega pritožbeno sodišče ob reševanju konkretne pritožbe ne more več opredeljevati.

13Iz odločbe VSL Cst 144/2021 z dne 14. 4. 2021³ sicer res izhaja stališče, da ni potrebno, da so upniki in dolžnik povezani v smislu določil ZGD-1 o povezanih družbah, pač pa lahko na zlorabo napotuje kakršnakoli oblika povezanosti, ki se navzven lahko izkazuje v različnih pojavnostih npr. tudi s tem, da dolžnik določene upnike povsem drugače tretira in z njimi drugače sodeluje kot z drugimi. Vendar je bilo navedeno stališče zavzeto v zvezi z zlorabo pravic ob odločanju o začetku postopka PP. V obravnavanem primeru pa gre za vprašanje odvzema glasovalnih pravic pri potrditvi PP povezanim osebam, ki so jasno določene v četrtem odstavku 200. člena ZFPPIPP. Le okoliščina, da sta upnika M. in N. istočasno upnika dolžnika v tej zadevi in družbe S. (ki je lastnik dolžnika) in da sta skupaj z družbama P. in V. vložila upniški predlog prisilne poravnave nad lastnikom dolžnika S. ne more pomeniti, da gre sedaj za upnike, ki imajo položaj povezanih oseb v smislu četrtega odstavka 200. člena ZFPPIPP. Slednje še posebej od dejstvu, da imata pritožnika v tem postopku PP prijavljeno terjatev zavarovano z ločitveno pravico (neposestno zastavno pravico) prav na sončnih elektrarnah, za katere istočasno (povsem pavšalno in nekonkretizirano) trdita, da jih skušajo v svoje lastništvo prevzeti povezane osebe. Trditve pritožbe, da to pomeni „usklajena ravnanja upnikov P., V. M. in N., ki jih usmerja A. A.“ so po presoji pritožbenega sodišča glede na trditveno in dokazno breme presplošna, da bi pritožnika z njimi lahko uspela.

14Ker se je pritožba o povezanosti dolžnika z upnikoma M. in N. v smislu četrtega odstavka 200. člena ZFPPIPP izkazala za neutemeljeno, prav tako pa so povsem pavšalne trditve o zlorabi pravic, ki naj bi se kazale skozi ravnanja dolžnika oziroma njegovega zakonitega zastopnika, so s tem neutemeljene tudi pritožbene trditve o zlorabi instituta PP, ki naj bi se kazal preko tega, da se lastništvo dolžnika prenese na osebe, ki so z dolžnikom lastniško povezane oziroma s katerimi dejansko upravlja lastnik dolžnika.

15Višje sodišče je s tem odgovorilo na navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, podani pa niso niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

16V zvezi s povračilom stroškov odgovora na pritožbo, ki jih je priglasil dolžnik, pritožbeno sodišče ugotavlja, da predvideva Odvetniška tarifa – OT v 5. tč. tar. št. 33 le povračilo stroškov za pravno sredstvo, ne pa tudi za odgovor nanj. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da dolžnik sam nosi svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

¹ Ob tem pritožbeno sodišče opozarja tudi na določbo petega odstavka 211. člena ZFPPIPP, v skladu s katero se prvi odstavek tega istega člena ne uporablja za nezavarovani del zavarovane terjatve iz petega odstavka 20. člena ZFPPIPP.
² Iz razloga, ker gre za podatke iz držav, ki imajo v zvezi s preglednostjo lastništva gospodarskih subjektov ohlapno zakonodajo ali pa je te podatke iz kakšnih drugih razlogov težje pridobiti.
³ Odločba je bila izdana v postopku PP nad dolžnikom S.