18. člen ZFPPIPP

Pritožbeno ni prerekana ugotovitev, da je bil v skladu z 277. členom ZFPPIPP uveljavljen zahtevek za izpodbijanje prodajne pogodbe, kar je nadaljnja predpostavka domneve zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Stečajno sodišče ne more in ne sme preverjati vsebine in utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi izpodbojne tožbe, pač pa ugotavlja zgolj to, ali je bila izpodbojna tožba pravočasno vložena. Zato se sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izrekati o ugovornih navedbah glede utemeljenosti izpodbojne tožbe, saj v ničemer ne vplivajo na odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti.

Tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da so pravna dejanja stečajnega dolžnika po 271. členu ZFPPIPP ob izpolnjevanju preostalih pogojev izpodbojna, ne glede na to, ali so odplačna ali neodplačna. Četudi je med strankama res obstajal dogovor o odstopu dednega deleža v poplačilo stroškov toženke, ki je temeljil na enakovrednosti nasprotnih izpolnitev, to pomeni, da je toženka v primerjavi z drugimi upniki v skladu z drugo alinejo 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika. Ker je torej jasno, da lahko stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zahtevajo ugotovitev lastninske pravice na temelju skupnega pridobivanja, ni nobenega razloga, da bi jim bila odvzeta pravica, da v pravdnih postopkih uveljavljajo s tem povezane ugovore, kot je v konkretnem postopku to storila toženka.

Dejstev in okoliščin, iz katerih naj bi izhajalo, da je A. A. v povezavi z B. B. prek navedenega upnika odločujoče vplival oziroma da vpliva na oblikovanje volje dolžnika, pritožnik ni navedel. O povezavi v smislu tretjega odstavka 18. člena ZFPPIPP tudi ni mogoče sklepati na podlagi trditev pritožnika, ki se nanašajo na C. C., saj pritožnik ni pojasnil, kako bi lahko navedena oseba, ki naj bi bila nekdanja sodelavka A. A., prek upnika D. vplivala na dolžnika, glede na to, da je bivša družbenica upnika D. in bivša zakonita zastopnica dolžnika.

Za izpodbojnost zadošča objektivni pogoj - zmanjšanje premoženja stečajnega dolžnika. ZFPPIPP v zvezi z objektivnim pogojem izpodbojnosti ne določa, da bi morala biti za zmanjšanje čiste vrednosti stečajne mase krivdno odgovorna druga pogodbena stranka. V primeru, ko je oseba prejela dolžnikovo premoženje brezplačno ali za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti, se za izpodbijanje tovrstnih dejanj subjektivni element (vedenje o insolventnosti dolžnika) sploh ne zahteva (drugi odstavek 271. člena ZFPPIPP). Poleg tega specialna določba o osebnem stečaju v drugem odstavku 391. člena ZFPPIPP določa, da so pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro ožje povezanih oseb, izpodbojna ne glede na izpolnjenost subjektivnega elementa. ZFPPIPP nima nobene določbe, ki bi govorila o tem, da lahko sprememba stanja ali vrednosti predmeta izpodbojnega pravnega dejanja kakorkoli vpliva na izpodbojnost pravnega posla. Neutemeljeno je sklicevanje na drugi odstavek 48. člena SPZ, ki govori o nastanku solastnine v primeru, ko graditelj gradi na nepremičnini v lasti druge osebe; toženka se je pri sporni nepremičnini vknjižila v zemljiško knjigo in tako na njej pri

Ovira za članstvo v upniškem odboru je podana, če ima upnik v razmerju do osebe, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka prisilne poravnave opravljal funkcijo direktorja dolžnika, položaj ožje povezane osebe. Med slednje spadajo tudi zunajzakonski partnerji teh oseb. Obstoj zunajzakonske skupnosti predstavlja predhodno vprašanje za ugotovitev položaja ožje povezane osebe, glede katere obstoji zakonska ovira za imenovanje za člana upniškega odbora.

Sklenitev prodajne pogodbe z osebami, navedenimi v prvem odstavku 337. člena ZFPPIPP, je prepovedana zaradi preprečitve nasprotja interesov.

Ločitvenim upnikom pritožba zoper sklep o potrditvi PP ni odvzeta. Iz navedenih odločb izhaja, da imata pritožnika status ločitvenih upnikov, katerih terjatev je zavarovana, zato ni bilo odločeno ali je prerekana terjatev upnikov verjetno izkazana, upnika pa nimata pravice glasovati o PP.

Ker je pritožnica ožje povezana oseba z osebo, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo stečajnega postopka opravljala funkcijo člana poslovodstva pri stečajnem dolžniku, že iz tega razloga ne more biti članica upniškega odbora. Ker je upnica imetnica prednostne in ne navadne terjatve, jo sodišče tudi iz tega razloga pravilno ni imenovalo v v upniški odbor.

Po določbi 274.člena ZPP se izda sklep, s katerim se tožba zavrže in se o zavrženju tožbe ne odloča s sodbo. Sodišče skladno z določbo 128. člena ZPP izdaja odločbe v obliki sodbe ali sklepa in o tožbenem zahtevku se odloča s sodbo. Sodišče prve stopnje pa pod II. točko izreka ni odločalo o tožbenem zahtevku, temveč je zavrglo (delno) tožbo in zato bi o zavrženju moralo odločiti s sklepom. Sodišče prve stopnje je, kar je pritožbeno nesporno, ugotovilo, da je izven zakonska skupnost med sedaj pravdnima strankam prenehala v letu 2009 in zato tožene stranke ni mogoče šteti kot ožje povezane osebe v smislu določbe 18. člena ZFPPIPP. Ugotovilo je, da je bila tožeča stranka v času sklepanja sporazuma o delitvi skupnega premoženja 15. 11. 2012 insolventna ob upoštevanju 14. člena ZFPPIPP. Ugotovilo je, da je poslovni delež, ki ga je tožeča stranka prejela na podlagi sporazuma o delitvi skupnega premoženja v času sklepanja sporazuma vreden ″0″ (nič) EUR. Sodišče prve stopnje pa je nato podalo ne le nejasne razloge ampak tudi razloge, ki so sami s sabo v nasprotju, ko je presodilo, da je tožena stranka s sporazumom o delitvi skupnega premoženja sicer prejela premoženje skladn

Postopki izpodbijanja pravnih dejanj v stečajnem postopku po določbah ZFPPIPP so namenjeni uresničevanju načel enakega obravnavanja upnikov (46. člen ZFPPIPP), zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP) in hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP). Upoštevaje ta načela ni mogoča situacija, da bi sodišče, ki odloča o izpodbojnih dejanjih dolžnika in mora postopati še posebej hitro (tretji odstavek 48. člena ZFPPIPP) kot predhodno vprašanje (ali kot samostojni zahtevek oziroma predlog, kot ga je poimenovala toženka) reševalo ugotovitev obsega in razdelitev skupnega premoženja zakoncev. Upoštevaje ureditev postopkov osebnega stečaja sodišče v pravdah o izpodbijanju pravnih dejanj ugodi (ali pa ne, odvisno od ugotovljenega dejanskega stanja) tožbenemu zahtevku tako, da razveljavi učinke pravnega posla in odloči, da tožena stranka prejeto vrne v stečajno maso. Morebitni izločitveni zahtevki (kar so upoštevaje pravila stečajnega postopka po vsebini zahtevki toženke kot bivše zakonske žene dolžnika iz naslova skupnega premoženja) so lahko predmet stečajnega postopka. Pridobitev skupnega premoženja je originaren način pridobitve lastninske pravice na premoženju, n

Obstoj subjektivnega pogoja izpodbojnosti je potrebno dokazovati, razen v primerih, ki jih določa 391. člena ZFPPIPP, po katerem velja, da se ta, v primeru, ko gre za povezane osebe šteje za izpolnjenega.

V postopku prisilne poravnave med insolventnim dolžnikom oziroma njegovimi lastniki na eni strani in dolžnikovimi upniki na drugi strani obstoji konstantno nasprotje interesov. Dolžnikov interes je razbremeniti se insolventnosti, interes njegovih lastnikov je obdržati nezmanjšane poslovne deleže, interes upnikov pa je iztržiti čim višje poplačilo svojih terjatev. Da bi se to nasprotje interesov ohranilo, je sodna praksa prebila strogo formalna določila o prepovedi imenovanja posameznih upnikov v upniški odbor iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP. Ob upoštevanju sodne prakse je na podlagi 2. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP, ki ne dela razlike med direktorjem insolventnega dolžnika in lastnikom njegovega poslovnega deleža (če je lastništvo tega deleža višje od 0,5%), ter ob upoštevanju 5. točke 78. člena ZFPPIPP, po prepričanju pritožbenega sodišča v tem postopku podana ovira za imenovanje upnika T. d. o. o. v UO. Upnik T. d. o. o. je v UO naveden kot prvi, torej kot največji upnik insolventnega dolžnika. Lastnika 100 odstotnega poslovnega deleža te družbe sta C. C. in B. B., ki sta oče in sin. Slednji je tudi direktor tega upnika. Kot taka se štejeta za ožje povez

Stečajni postopek nad dolžnikom je bil uveden 22. 4. 2009, začet pa 13. 8. 2009. Do takrat (od 27. 6. 2008) je bil A. A. dolžnikov družbenik in hkrati tudi eden od direktorjev. Iz sodnega registra za Š., ki je 6. 3. 2019 vložila zahtevo za vstop v upniški odbor, pa je razvidno, da je bil A. A. od 30. 11. 2006 do 13. 2. 2019 tudi direktor te družbe. Edini lastnik poslovnega deleža v Š. je K. d. o. o., čigar edini lastnik poslovnega deleža je sin A. A. B. B. Zato drži presoja sodišča prve stopnje, da ima Š. d. o. o., ki zahteva članstvo v upniškem odboru stečajnega dolžnika, preko lastnika poslovnega deleža v K. d. o. o. B. B., v razmerju do A. A., položaj ožje povezane osebe.

Tožeča stranka je v tožbi postavila izpodbojni zahtevek in povračilni zahtevek na vračilo spornih vozil. Povračilnega zahtevka ni postavila šele z vlogo 5. 10. 2015, pač pa je takrat zahtevek (v posledici dejstva, da je iz odgovora na tožbo izvedela, da toženec dveh vozil naj ne bi imel več v lasti in posesti) oblikovala tako, da je za primer, da vračilo vozil ni več mogoče, zahtevala plačilo denarnega nadomestila. Te dopolnitve ni mogoče šteti kot uveljavljanje novega / dodatnega povračilnega zahtevka, pač pa gre za isti povračilni zahtevek v drugi obliki. S tem zahtevkom se dejanska in pravna podlaga zahtevka ni spreminjala. Tožnik ima do toženca le en povračilni (kondikcijski) zahtevek: tožeča stranka sme zahtevati le vrnitev tistega, kar je bilo predmet izpodbijanja, in nima zahtevka za denarno nadomestilo, če je vrnitev v naravi še mogoča. Za vsebino povračilnega zahtevka je odločilno, ali toženec s predmetom izpolnitve razpolaga, tako da ga lahko vrne tožeči stranki. Šele v primeru, da vračilo vozil, ki jih je toženec v tej zadevi prejel z izpodbijanim pravnim dejanjem ni mogoče, sme tožnik zahtevati denarno nadomestilo. Če za okoliščino, da s predmetom izpolnitve ne

Pogodba o preužitku je bila sklenjena v obdobju izpodbojnosti 5 let pred uvedbo postopka osebnega stečaja nad dolžnico. Pogodba je bila sklenjena z dolžničinim sinom, ki ima položaj ožje povezane osebe. Posledica pogodbe je zmanjšanje čiste vrednosti premoženja zaradi odsvojitve nepremičnin dolžnice tako, da bodo zaradi tega upniki prejeli plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če pogodba o preužitku ne bi bila sklenjena, oziroma plačila sploh ne bodo prejeli, saj je stečajna masa neznatne vrednosti. Posledično je upnik pravočasno vložil izpodbojno tožbo. Vložena izpodbojna tožba je ena izmed predpostavk domneve zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Stečajno sodišče ne more in ne sme preverjati vsebine in utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi izpodbojne tožbe, pač pa ugotavlja zgolj to, ali je bila izpodbojna tožba vložena in ali je bila vložena pravočasno. Utemeljenost izpodbojne tožbe ali pravilnost tožbenega zahtevka v ničemer ne vplivata na odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti.

Tožeča stranka je svoj povračilni zahtevek oblikovala tako, da je zahtevala ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice in zato odreditev izbrisa te vknjižbe lastninske pravice. Zahtevala je torej vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov (izbrisna tožba po 243. členu Zakona o zemljiški knjigi, ZZK-1). S tem zemljiškoknjižnim dejanjem bi vzpostavili takšno stanje, kot je bilo pred zapuščinskim postopkom po pokojniku in ne bi z njim v maso stečajnega dolžnika (tožeče stranke) pridobili ničesar. Tožeča stranka je torej napačno oblikovala povračilni zahtevek, ko je nekritično sledila določbi tretjega odstavka 275. člena ZFPPIPP in kot povračilni zahtevek zahtevala vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega vpisa. Materialnopravno napačno pa je nadalje predlagala, da pravdno sodišče razveljavi dedni sklep in ga samo nadomesti tako, da vpiše odstopljeni delež na vseh treh nepremičninah ponovno na tožnico.

Osebe, naštete v 18. členu ZFPPIPP ne morejo imeti položaja ožje povezane osebe z dolžnikom, ki je pravna oseba. Upnik ima lahko v skladu z določbo četrtega odstavka 200. člena ZFPPIPP položaj ožje povezane osebe z dolžnikom le v primeru, če je dolžnik podjetnik – fizična oseba.

V skladu s tretjim odstavkom 275. člena ZFPPIPP se izpodbojni zahtevek, katerega predmet je pravno dejanje, na podlagi katerega je bila opravljena vknjižba lastninske ali druge stvarne pravice v korist določene osebe, uveljavlja z izbrisno tožbo v skladu s 1. točko drugega odstavka 243. člena ZZK-1. V predmetni zadevi je predmet izpodbijanja zavezovalni pravni posel - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja SV 193/2013 z dne 15. 2. 2013, na podlagi katere je oseba, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje izvedeno, pridobila lastninsko pravico. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ponovna vknjižba lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika hkrati pomeni tudi izbris lastninske pravice in ostalih izvedenih pravic vknjiženih v korist obdarjenca, zato posebnega zahtevka za izbris te vknjižbe ni treba postaviti, saj je ta zahtevek že vključen v zahtevku za ponovno vknjižbo lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika. Če je zavezovalni pravni posel razveljavljen, zemljiškoknjižno dovolilo zaradi njegove odvisnosti od veljavnosti zavezovalnega posla neha veljati že zaradi pravnega dejanja razveljavitve zavezovalnega pravnega posla. Zato v primeru, da ima zn

ZFPPIPP vsebuje jasna pravila glede kroga oseb, s katerimi stečajni dolžnik, ki je pravna oseba, ne sme skleniti pogodbe o prodaji premoženja, saj jih taksativno našteva. V osebnem stečaju pa je treba taksativno naštete osebe v razmerju do stečajnega dolžnika, ki je fizična oseba, uporabiti smiselno temu dejstvu. Pravilo, da stečajni dolžnik ne sme skleniti pogodbe o prodaji premoženja z osebo, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo stečajnega postopka opravljala funkcijo poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista v insolventnem dolžniku in z družbenikom, katerega delež v kapitalu stečajnega dolžnika je večji od 10 odstotkov, se v postopku osebnega stečaja ne more uporabiti neposredno. Okoliščina, da zakon dolžniku, ki je pravna oseba, prepoveduje sklenitev pogodbe z osebami, ki so vodili njegove posle in so jo upravljali, fizična oseba pa sama vodi svoje posle, vodi v zaključek, da je v osebnem stečaju treba navedeno pravilo razumeti tako, da stečajni dolžnik ne sme skleniti pogodbe o prodaji premoženja sam s sabo. Oseba v osebnem stečaju prav tako ne sme skleniti pogodbe o prodaji premoženja z osebo, ki ima v razmerju do sodnika ali upravitelja in (smiselno

ZFPPIPP v prvem odstavku 78. člena pogojuje procesno legitimacijo po 57. členu tega zakona zgolj za izvolitev člana upniškega odbora. Ko pa se upniški odbor oblikuje z imenovanjem s strani sodišča v začetni fazi postopka, ko torej še tečejo roki za pridobitev procesne legitimacije, pa zakon ureja pogoje v 80. členu. Sodišče v stečajnem postopku za člane upniškega odbora imenuje upnike, ki so imetniki navadnih terjatev do dolžnika v najvišjem skupnem znesku, pri čemer pa pri tem upošteva podatke, ki jih izkazuje insolventni dolžnik v svojih poslovnih knjigah. Za imenovanje članov upniškega odbora zato ni pogoj, da je upnik že prijavil terjatev v stečajnem postopku v smislu 57. člena ZFPPIPP. Dokler še teče rok, v katerem imajo upniki možnost pridobiti procesno legitimacijo v stečajnem postopku, neprijava terjatve ne more biti ovira za imenovanje upnika med člane upniškega odbora. V smislu ovire po 2. točki drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP je potrebno obravnavati tudi položaj upnika, katerega zastopniki opravljajo oziroma so v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti dolžnika opravljali funkcije člana poslovodstva ali organa nadzora insolventnega dolžn