VSK Sodba PRp 17/2021

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženi mora kot strošek pritožbenega postopka plačati sodno takso v znesku 75,00 EUR.

1Z izpodbijano sodbo je okrajno sodišče obdolženca spoznalo za odgovornega za prekršek po osmem odstavku 56. člena Zakona o voznikih (v nadaljevanju ZVoz-1) in mu izreklo globo v znesku 500,00 EUR. Zavrnilo je predlog predlagatelja za odvzem vozila, obdolžencu pa naložilo v plačilo stroške postopka, skupaj s stroški hrambe zaseženega vozila.

2Zoper sodbo se obdolženi pritožuje. Vztraja, da je razpolagal z veljavnim (nemškim) vozniškim dovoljenjem. Sodišču je predložil dopis nemške agencije za promet, na podlagi katerega je v Sloveniji pridobil vozniško dovoljenje. Prosi za oprostitev kazni, vezane na vožnjo brez veljavnega vozniškega dovoljenja, saj je tako dovoljenje ves čas imel, in za oprostitev kazni v zvezi z ležarino zaseženega vozila, saj podlage za zaseg ni bilo.

3Pritožba ni utemeljena.

4Na vse očitke v pritožbi je pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje in k razlogom izpodbijane sodbe nima pritožbeno sodišče ničesar dodati. Pritožnik z vztrajanjem pri tem, da naj bi v času storitve prekrška imel veljavno nemško vozniško dovoljenje, ne more uspeti. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, se je vozniško dovoljenje (po odvzemu) tedaj nahajalo pri organu izdaje v Nemčiji. Zaradi neobstoja prebivališča v Nemčiji, ga obdolžencu ni bilo mogoče izdati. Izpis iz registra vozniških dovoljenj, ki ga je obdolžencu 2.6.2020 na njegovo prošnjo izdal Deželni urad Rosenheim, pa ne velja kot vozniško dovoljenje, namenjen je le predložitvi tujemu organu za izdajo vozniškega dovoljenje. To pa pomeni, da obdolženi v času storitve prekrška ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja (niti nemškega niti slovenskega).

5Obdolženi je bil zaloten pri hujšem prekršku, za katerega mu je bil na kraju izdan plačilni nalog zaradi prekrškov po 46/7-4 Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP) in 41/5 členu Zakona o motornih vozilih. Po 4. točki sedmega odstavka 46. člena ZPrCP se storilcu izrečejo tudi tri kazenske točke, kar po drugem odstavku 23. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) pomeni, da gre za hujši prekršek, kar med ostalim pomeni tudi to, da mora obdolženi nositi stroške v zvezi z zasegom.

6Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preverilo še glede kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (159. člen ZP-1). Ker teh ni našlo je na podlagi zgoraj povedanega pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člen ZP-1).

7Obdolženi v pritožbenem postopku ni uspel, zato mora plačati sodno takso po tarifni št. 8132 Zakona o sodnih taksah.