UPRS Sodba IV U 102/2017-15

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Lovska zveza Slovenije je s sklepom, št. LZS-VP/52-1 z dne 13. 2. 2017 odločila, da se lovski izkaznici, št. ..., izdani dne 31. 8. 2005, na ime A.A., veljavni do 31. 12. 2017, veljavnost z dnem 25. 8. 2016 prekliče in da se preklic izkaznice objavi na spletni strani LZS.

2Prvostopenjski organ je odločitev utemeljil z ugotovitvijo, da je Lovska družina ... z dopisom z dne 13. 2. 2017, obvestila LZS, da je Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Območna enota Ljubljana, Izpostava Zagorje ob Savi, z odločbo o prekršku, št. 710-968/2016-9, ki je postala pravnomočna 25. 8. 2016 in se izbriše iz evidence prekrškovnega organa 26. 8. 2019, A.A., člana LD ..., kaznoval za prekršek po določilih 4. in 15. točke prvega odstavka 45. člena Zakona o zaščiti živali (lov z nedovoljenimi pastmi in usmrtitev živali na nedovoljeni način). Sklicevala se je na določbo Zakona o divjadi in lovstvu (v nadaljevanju ZDLov-1) in Pravilnika o lovskih izkaznicah (v nadaljevanju Pravilnik) ter ugotovila, da razloge za preklic veljavnosti lovske izkaznice predpisuje 63. člen ZDLov-1. Ker je bil A.A. z odločbo o prekršku, ki je postala pravnomočna 25. 8. 2016 in se izbriše iz evidence 26. 8. 2019, spoznan za odgovornega, je bilo treba preklicati veljavnost lovske izkaznice. Lovska izkaznica je veljavna z nalepko tekočega leta, zato veljajo pravni učinki preklica le za čas veljavnosti lovske izkaznice. Za podaljšanje veljavnosti lovske izkaznice je pristojen upravljavec lovišča, kar pa ni predmet tega postopka.

3Drugostopenjski organ, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je z odločbo, št. 3412-1/2017/2 z dne 18. 5. 2017, pritožbo zoper sklep prvostopenjskega organa zavrnilo, odločitev pa oprlo na ugotovitev, da je postopek v zvezi z lovsko izkaznico urejen v ZDLov-1, iz katerega med drugim izhaja, da se lovska izkaznica ne izda oziroma podaljša osebi, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi kršitve določil tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov (5. alineja 63. člena ) in je bila pravnomočno obsojena zaradi kršitve predpisov s področja varstva narave, zaščite živali in zlorabe orožja (6. alineja istega člena). Pojasnil je, da je treba dikcijo „pravnomočno obsojena“ iz prvega odstavka 93. člena ZDLov-1 razlagati v duhu Zakona o prekrških, kot „pravnomočno kaznovana“, zato lahko pristojni organ za izdajo oziroma podaljšanje veljavnosti lovske izkaznice svojo odločitev opre tako na odločitve prekrškovnih organov, kot na sodbe sodišč.

4Drugostopenjski organ je zavrnil tudi pritožbene navedbe v zvezi s kršitvijo načela zaslišanja stranke in pojasnil, da je bila odločitev sprejeta v skrajšanem postopku, v skladu s 144. členom Zakonom o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker se je dalo dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki so bila organu znana in na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ in samo zato pritožnika v postopku ni bilo treba posebej zaslišati.

5Tožnik vlaga tožbo zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotno uporabljenega materialnega prava in bistvene kršitve določb upravnega postopka, zato je posledično izpodbijana odločitev nepravilna in nezakonita.

6Pojasnjuje, da se je postopek preklica lovske izkaznice začel po uradni dolžnosti, tožnik pa je bil z njim seznanjen po odločitvi, ko je že bilo poseženo v njegov pravni položaj, zaradi česar je bilo kršeno načelo 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Dejstvo, da organ ni vodil posebnega ugotovitvenega postopka in da je za vsa dejstva lahko izvedel na podlagi odločbe o prekršku Inšpektorata RS za kmetijstvo, lovstvo in ribištvo, OE Ljubljana z dne 28. 8. 2016, upravnega organa ne odvezuje obveznosti, da stranke proti kateri vodi postopek, o tem ne obvesti in ji ne da možnost, da se o tako ugotovljenih dejstvih izjasni. V tem pogledu sploh ni pravno odločilno, ali bi stranka s svojo izjavo lahko dosegla izdajo drugačne odločbe, saj ne gre za relativno, ampak absolutno bistveno kršitev postopka. V končni fazi gre za spoštovanje načela pravice do izjave iz 22. člena Ustave Republike Slovenije. Po določbi 2. točke prvega odstavka 144. člena ZUP lahko namreč organ izda odločbo po skrajšanem postopku le, če ni treba zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi. V nasprotnem primeru gre za poseg v pravni položaj stranke, ki s postopkom ni bila seznanjena. Takšno ravnanje organa po izreku oneroznega, kaznovalnega ukrepa, pa pomeni poseg v ustavna procesna jamstva iz 22. člena Ustave. Ker je bila z grajanim ukrepom tožniku odvzeta tudi lovska pravica, ki se pridobi z izdajo lovske izkaznice, je bilo nedopustno poseženo tudi v njegovo svobodno gospodarsko pobudo iz 74. člena Ustave RS.

7V zvezi z očitkom nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pojasnjuje, da za uporabo določbe 5. alineje prvega odstavka 63. člena ZDLov-1 niso bili izpolnjeni materialno pravni pogoji. Po tej določbi se namreč veljavnost lovske izkaznice lahko prekliče le, če je bil njen imetnik pravnomočno obsojen zaradi kršitve določb ZDLov-1, ali na njegovi podlagi izdanih predpisov. Tožnik na takšna dejanja ni bil obsojen, ampak je storil le prekršek. V posledici zmotne uporabe materialnega prava je upravni organ tudi nepravilno ugotovil dejansko stanje. Citirana odločba lovskega in ribiškega inšpektorja nima vsebine iz citirane 5. alineje prvega odstavka 63. člena ZDLov-1. Zmotna je zato presoja drugostopenjskega organa v odločbi, da je treba termin „pravnomočno obsojen“ razumeti tudi v smislu „pravnomočno kaznovan“, v duhu določb Zakona o prekrških, ker se v slovenskem pravnem redu storilca prekrška nikdar ni obravnavalo s terminom osumljenec, obdolženec, obtoženec ali obsojenec, saj je šlo vedno za terminus tehnicus kazenskega prava. Slednje določa že 144. člen Zakona o kazenskem postopku, ki velja od leta 1994 dalje. Po ZP-1, pa se storilca, kršitelja, ne kaznuje, se ne ugotavlja krivda in ne izreka kazen, ampak se ga spozna za odgovornega za prekršek ali se mu izda plačilni nalog, sankcija ni kazen, ampak npr. opomin ali globa. Izraza „pravnomočno obsojen“ zato ni mogoče razlagati v duhu ZP-1, ker ta zakon termina pravnomočne kaznovanosti ne pozna. V tem pogledu pa ni zanemarljivo dejstvo, da je bil ZDLov-1 veljaven v letu 2004, ZP-1 pa že v letu 2003, zato bi sestavljavec predpisa lahko dosledno upošteval tehniko normiranja ZP-1, če bi tak bil resničen namen sporne določbe 63. člena ZDLov-1. Na drugi strani ne gre prezreti niti, da takšen namen te določbe ne izhaja niti iz poročevalca DZ z dne 6. 10. 2003.

8Ker določba 63. člena ZDLov-1 pomeni odločanje o pravici posameznika, odvzemu že podeljene pravice s področja upravnega prava in ker gre torej za poseg v pravni položaj, mora imeti upravni organ za takšno ravnanje podlago v zakonitem predpisu (6. člen ZUP). Obveznosti v skladu s splošnimi sprejetimi razlagalnimi pravili ni dopustno širiti prek pomena besedila, ampak jih je treba razlagati restriktivno.

9Sodišču predlaga, da odloči v sporu polne jurisdikcije in tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in postopek ustavi. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka oziroma podrejeno, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne organu v ponovni postopek ter povrne stroške postopka.

10Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem je povzela vsebino svoje odločitve. Vztraja, da je treba dikcijo „pravnomočno obsojen“ iz prvega odstavka 63. člena ZDLov-1 razlagati tudi v duhu ZP-1. Sodišču predlaga zavrnitev tožbe kot neutemeljena.

11Tožnik se je v prvi pripravljalni vlogi skliceval na sprejem novele ZDLov-1, s katero se je spremenil 63. člen ZDLov-1. Novela zakona res ni veljala v času odločanja upravnega organa, vendar po mnenju tožnika treba upoštevati zakonodajalčev poseg v sporno zakonsko besedilo. Drugačno odločanje ni skladno z načelom enakosti pred zakonom, poseg v pravico tožnika, pa je v celoti nesorazmeren in torej nevzdržen.

K I. točki izreka:

12Tožba ni utemeljena.

13Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov navedenih v izpodbijanem sklepu in dopolnjen z razlogi v odločbi drugostopenjskega organa. Sodišče se na te razloge v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), tožniku pa dodatno pojasnjuje:

14Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je v obravnavani zadevi sporen preklic veljavnosti lovske izkaznice št. .... V zadevi ni sporno, da izrek izpodbijanega sklepa temelji na obvestilu Lovske družine ..., ki je LZS z dopisom z dne 13. 2. 2017 seznanila, da je tožniku Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Območna enota Ljubljana, Izpostava Zagorje ob Savi, izdal odločbo o prekršku, št. 710-968/2016-9, ki je postala pravnomočna 25. 8. 2016 in se izbriše iz evidence prekrškovnega organa 26. 8. 2019.

15Določbe o lovski izkaznici ureja določba 62. člena ZDLov-1, ki v tretjem odstavku določa, da lovske izkaznice za svoje člane oziroma članice izdaja Zveza, njihovo veljavnost pa letno podaljšuje upravljavec lovišča. Veljavnost lovske izkaznice lahko izdajatelj na predlog upravljavca lovišča prekliče oziroma le-ta lovsko izkaznico odvzame v skladu z določili tega zakona. Na navedeni pravni podlagi je torej bila Lovska družina ... upravičen predlagatelj preklica veljavnosti lovske izkaznice št. ..., LZS pa z zakonom pooblaščeni organ za izdajo oziroma v obravnavanem primeru preklic lovske izkaznice.

16Ob zgoraj navedenem in nespornem dejanskem stanju, je moralo sodišče v tem upravnem sporu presoditi, ali je preklic tožnikove lovske izkaznice, organ, zato ker je bil tožnik po določilih 4. in 15. točke prvega odstavka 45. člena Zakona o zaščiti živali, pravnomočno spoznan za odgovornega za storitev prekrška, pravilno oprl na določbe 63. člena ZDLov-1.

17ZDLov-1 veljaven v času odločanja tožene stranke, v drugem odstavku 63. člena z naslovom „odklonitev izdaje ali podaljšanja in preklic veljavnosti lovske izkaznice“ določa, da lovcu, ki mu je dokazano katero od dejanj iz četrte do šeste alineje prvega odstavka istega člena, izdajatelj prekliče veljavnost lovske izkaznice, med drugim tudi v primeru, če je bila oseba "pravnomočno obsojena zaradi kršenja določil tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov", kot je določeno v peti alineji prvega odstavka navedenega člena, ali je bila pravnomočno obsojena zaradi kršenja predpisov s področja varstva narave, zaščite živali in zlorabe orožje (šesta alineja).

18Tožnik pravni podlagi uporabljeni v postopku preklica lovske izkaznice, šesti alineji prvega odstavka 63. člena ZDLov-1 ugovarja in meni, da zakonska dikcija "pravnomočno obsojena " iz citirane pete in šeste alineje prvega odstavka 63. člena ZDLov-1, po kateri se v skladu z drugim odstavkom tega člena prekliče veljavnost lovske izkaznice, v obravnavanem primeru ne predstavlja pravne podlage za preklic veljavnosti njegove lovske izkaznice. Zatrjuje, da odločba o prekršku ne predstavlja (pravnomočne) sodbe in da tožnik z njo ni bil obsojen ali spoznan krivega storitve kaznivega dejanja in bi samo taka obsodba predstavljala podlago za preklic lovske izkaznice.

19Sodišče tožniku pojasnjuje, da je Upravno sodišče RS že v sodbi I U 1349/2017-15 z dne 17. 4. 2018 zavzelo stališče, da pri razlagi zakonov oziroma predpisov ni mogoče upoštevati samo stroge jezikovne razlage, ampak sta pomembni še namenska (teleološka) in sistemska razlaga, katerih cilj je ugotoviti namen zakonodajalca ter smisel in namen neke določbe v kontekstu zakona ter pravnega sistema. Prav tako je pomembna tudi logična razlaga. Sodišče je v prej navedeni sodbi zavzelo nadaljnje stališče, da je zato treba upoštevati, da čeprav je v peti alineji prvega odstavka 63. člena ZDLov-1 (enako velja za določbo šeste alineje prvega odstavka tega člena, opomba sodišča), govora o pravnomočno obsojeni osebi, se ta določba izrecno nanaša na kršitev določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, oziroma kršitev predpisov s področja varstva narave, zaščite živali in zlorabe orožje (tudi Zakona o zaščiti živali), ki pa ne določajo kaznivih dejanj, kar pomeni, da gre lahko samo za prekrške.

20Na pravilnost gornje razlage pa kaže izrecno razlikovanje med določbo pete in šeste alineje prvega odstavka 63. člena ZDLov-1 in določbo četrte alineje prvega odstavka 63. člena ZDLov-1, ki določa, da se lovska izkaznica ne izda oziroma podaljša osebi, ki je pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, ki ga je storila v zvezi z lovskim udejstvovanjem, in upoštevaje drugi odstavek 63. člena ZDLov-1 se veljavnost lovske izkaznice tudi v tem primeru prekliče. Navedeno namreč pomeni, da je v zakonu predvidena sankcija tako v primeru, ko je pravnomočno ugotovljeno, da je posameznik izvršil kaznivo dejanje (kot opredeljeno v četrti alineji prvega odstavka 63. člena ZDLov-1), kot v primeru, če je izvršil prekršek (kot opredeljeno v peti in šesti alineji prvega odstavka 63. člena ZDLov-1).

21Sodišče je kot neutemeljenega zavrnilo tudi očitek bistvene kršitve določb upravnega postopka, zaradi kršitve določbe 9. člena ZUP. Tožena stranka je namreč postopek preklica lovske izkaznice vodila po pravilih skrajšanega ugotovitvenega postopka. Po določbi 2. točke prvega odstavka 144. člena ZUP organ lahko takoj odloči o zadevi, če se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jim ima organ in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic, oziroma pravnih koristi. Odločitev tožene stranke temelji na pravnomočni (25. 8. 2016) odločbi o prekršku, št. 710-968/2016-9, zato sodišče meni, da je tožena stranka razpolagala z uradnim podatkom, ki je (edini) predstavljal dejansko podlago za sprejem sporne odločitve v skrajšanem ugotovitvenem postopku.

22Sodišče pa kot neutemeljenega zavrača tudi tožbeni očitek nepravilne uporabe materialnega prava, na katerega kaže tudi sprejem novele ZDLov-1, s katero se je spremenil 63. člen ZDLov-1, katere vsebino bi bilo treba upoštevati v okviru razlage predpisa (določbe pete in šeste alineje prvega odstavka 63. člena ZDLov-1, veljavnega v času odločanja). Sodišče pojasnjuje, da je zakonodajalec z novelo ZDLov-1B (Uradni list RS, št. 31/2018), ki se uporablja od 19. 5. 2018, določil, da Zveza prekliče veljavnost lovske izkaznice le v primerih, ko je lovec pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora za točno določena kazniva dejanja. Novi četrti odstavek 63. člena ZDLov-1 pa določa, da za namen preklica ali odklonitve podaljšanja veljavnosti lovske izkaznice upravljavec kazenske evidence lovskemu inšpektorju ali Zvezi na njuno zahtevo posreduje podatek o pravnomočni obsodbi imetnika lovske izkaznice iz četrte ali pete alineje prvega odstavka tega člena. Gre torej za spremembo pravila uporabljenega v tem upravnem sporu, zato njegove uporabe pri razlagi sicer jasnega pravila ZDLov-1 veljavnega do 19. 5. 2018 ni mogoče upoštevati.

23Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Sodišče ni sledilo tožnikovemu predlogu, naj opravi glavno obravnavo, saj je odločitev, ob nespornem dejanskem stanju, lahko sprejelo že na podlagi navedb strank in podatkov iz spisne dokumentacije. V skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 je zato sodišče odločilo na seji.

K II. točki izreka:

24O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.