62. člen ZDLov-1
(lovska izkaznica)
(1)Oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje, ima pravico do pridobitve lovske izkaznice. Pravico pridobitve lovske izkaznice ima tudi oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje pa ni član oziroma članica lovske družine oziroma delavec oziroma delavka upravljavca lovišč s posebnimi nameni.
(2)Lovec mora imeti pri sebi veljavno lovsko izkaznico ali izkaznico lovskega čuvaja in jo na zahtevo organov notranjih zadev, lovskih čuvajev ali lovske inšpekcije pokazati.
(3)Lovske izkaznice za svoje člane oziroma članice izdaja Zveza, njihovo veljavnost letno podaljšuje upravljavec lovišča. Veljavnost lovske izkaznice lahko izdajatelj na predlog upravljavca lovišča prekliče oziroma le-ta lovsko izkaznico odvzame v skladu z določili tega zakona.
(4)Lovska izkaznica mora vsebovati fotografijo imetnika oziroma imetnice, njegove oziroma njene osebne podatke, datum veljavnosti in žig izdajatelja. Lovska izkaznica je veljavna do konca koledarskega leta, ne glede na to, v katerem mesecu je bila izdana.
- UPRS Sodba IV U 102/2017-15Upravno sodišče RS · 2019
Preklic tožnikove lovske izkaznice, ker je bil tožnik po določilih 4. in 15. točke prvega odstavka 45. člena ZZZiv, pravnomočno spoznan za odgovornega za storitev prekrška, je pravilno oprt na določbe 63. člena ZDLov-1. Upravni postopek preklica lovske izkaznice je bil voden po pravilih skrajšanega zagotovitvenega postopka (2. točka prvega odstavka 144. člena ZUP). Odločitev tožene stranke temelji na pravnomočni odločbi o prekršku, zato je tožena stranka razpolagala z uradnim podatkom, ki je (edini) predstavljal dejansko podlago za sprejem izpodbijane odločitve.
- VSRS Sklep II Ips 125/2018Vrhovno sodišče RS · 2019
Ker je odgovor na v zahtevi zastavljeno vprašanje jasen, je Vrhovno sodišče zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 367.a člena ZPP zahtevo zavrglo.
- UPRS Sodba I U 1349/2017-15Upravno sodišče RS · 2018
Pri razlagi zakonov oziroma predpisov ni mogoče upoštevati samo stroge jezikovne razlage. Pomembni sta še namenska (teleološka) in sistemska razlaga, katerih cilj je ugotoviti namen zakonodajalca ter smisel in namen neke določbe v kontekstu zakona ter pravnega sistema. Prav tako je pomembna tudi logična razlaga. Zato je treba upoštevati, da čeprav je v peti alineji prvega odstavka 63. člena ZDLov-1 govora o pravnomočno obsojeni osebi, se ta določba izrecno nanaša na kršitev določb tega zakona, torej ZDLov-1, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. ZDLov-1 in na njegovi podlagi izdani predpisi pa ne določajo kaznivih dejanj, kar pomeni, da gre lahko samo za prekrške.
Povezano: sklici 4Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 10. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba IV U 102/2017-15Upravno sodišče RS · 16. 10. 2019
Preklic tožnikove lovske izkaznice, ker je bil tožnik po določilih 4. in 15. točke prvega odstavka 45. člena ZZZiv, pravnomočno spoznan za odgovornega za storitev prekrška, je pravilno oprt na določbe 63. člena ZDLov-1. Upravni postopek preklica lovske izkaznice je bil voden po pravilih skrajšanega zagotovitvenega postopka (2. točka prvega odstavka 144. člena ZUP). Odločitev tožene stranke temelji na pravnomočni odločbi o prekršku, zato je tožena stranka razpolagala z uradnim podatkom, ki je (edini) predstavljal dejansko podlago za sprejem izpodbijane odločitve.
- VSRS Sklep II Ips 125/2018Vrhovno sodišče RS · 6. 6. 2019
Ker je odgovor na v zahtevi zastavljeno vprašanje jasen, je Vrhovno sodišče zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 367.a člena ZPP zahtevo zavrglo.
- UPRS Sodba I U 1349/2017-15Upravno sodišče RS · 17. 4. 2018
Pri razlagi zakonov oziroma predpisov ni mogoče upoštevati samo stroge jezikovne razlage. Pomembni sta še namenska (teleološka) in sistemska razlaga, katerih cilj je ugotoviti namen zakonodajalca ter smisel in namen neke določbe v kontekstu zakona ter pravnega sistema. Prav tako je pomembna tudi logična razlaga. Zato je treba upoštevati, da čeprav je v peti alineji prvega odstavka 63. člena ZDLov-1 govora o pravnomočno obsojeni osebi, se ta določba izrecno nanaša na kršitev določb tega zakona, torej ZDLov-1, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. ZDLov-1 in na njegovi podlagi izdani predpisi pa ne določajo kaznivih dejanj, kar pomeni, da gre lahko samo za prekrške.
- VSL sodba I Cp 510/2013Višje sodišče v Ljubljani · 19. 12. 2013
Tudi v disciplinskem postopku je treba v primeru, ko o kršitvi ne obstajajo zadostni dokazi oziroma ko na podlagi razpoložljivih dokazov ni mogoče doseči potrebnega dokaznega standarda, šteti, da očitane kršitve niso bile storjene. Gre za odraz načela materialne resnice. V skladu z načelom materialne resnice mora biti sodišče o vseh dejstvih, na katera opira svojo odločitev, prepričano. O tem, katera dejstva šteje za dokazana, pa odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka. Gradnja preže v nasprotju z načrti lovsko upravljavskih območij tako ne more predstavljati hujše kršitve, za katero se izreče izključitev iz lovske družine. Posledično gre (kvečjemu) za lažjo kršitev, za katero je predvidena blažja sankcija.