VSRS Sodba X Ips 122/2020

I. Reviziji se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije,Oddelka v Novi Gorici, II U 116/2018-21 z dne 22. 4. 2020 se spremeni tako, da se glasi:

1. Tožbi se ugodi tako, da se odločba Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, št. 1030-26/2017/8 z dne 14. 3. 2018, odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek. V preostalem se tožba zavrne.

2. Toženka mora ob izdaji nove odločbe upoštevati, da tožnik A. A., roj. ..., kot dobitnik bronaste medalje leta 1994 na svetovnem prvenstvu v golbalu v Coloradu Springsu, ZDA, in zlate medalje leta 1998 na svetovnem prvenstu v golbalu v Madridu, Španija, izpolnjuje kriterija uvrstitve in ranga tekmovanja iz prve alineje prvega odstavka 3. člena ZDPIDŠ.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške sodnega postopka v višini 1.047,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, št. 1030-26/2017/8 z dne 14. 3. 2018. Z navedeno odločbo je ministrstvo zavrnilo tožnikovo vlogo za priznanje pravice do dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa, ki jo je uveljavljal na podlagi določb Zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa (v nadaljevanju ZDPIDŠ).

2Iz obrazložitve pravnomočne sodbe izhaja, da je Upravno sodišče odločitev oprlo na razlago, da zakonodajalec v prvi alineji prvega odstavka 3. člena ZDPIDŠ ni predvidel, da bi bil upravičenec do pravice do dodatka k pokojnini oseba, ki je prejemnica medalje na svetovnem prvenstvu v paraolimpijski športni panogi, ampak le, če je prejemnica paraolimpijske medalje. Zavrnilo je tožbeni očitek, da gre za diskriminatorno razlikovanje med športniki invalidi in neinvalidi, saj je različne položaje dopustno urejati različno, pri čemer ni dvoma, da je ureditev športa obeh skupin udeležencev različna, različni sta krovni organizaciji in njuno vključevanje v mednarodne povezave.

3Vrhovno sodišče je s sklepom X DoR 209/2020-3 z dne 30. 9. 2020 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je z vidika 14. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) dopustna razlaga prve alineje prvega odstavka 3. člena ZDPIDŠ, da do pravice do dodatka k pokojnini ni upravičen vrhunski športnik, ki je prejemnik medalje s svetovnega prvenstva v paraolimpijski disciplini.

4Tožnik (v nadaljevanju revident) je na podlagi navedenega sklepa vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (pravilno: pravil postopka upravnega spora). Poudarja, da je v obravnavani zadevi sporno, ali je z vidika 14. člena Ustave dopustno razlikovanje med sicer klasičnimi olimpijskimi disciplinami in olimpijskimi disciplinami, ki se izvajajo kot šport invalidov. Meni, da je logično, da so različne discipline prilagojene sposobnostim udeležencev in da vrhunski športniki invalidi ne morejo tekmovati v vseh disciplinah, ki so na razpolago ostalim športnikom brez omejitev. Navaja, da so paraolimpijske igre, na katerih se igra golbal, še vedno olimpijske, golbal pa olimpijska disciplina. Poudarja, da mora športnik invalid tudi za uvrstitev na te olimpijske (paraolimpijske) igre in svetovna prvenstva izpolniti določene zahtevane normative ter da se na podlagi doseženega rezultata le dve ekipi s svetovnega prvenstva uvrstita direktno na olimpijske (paraolimpijske) igre, vsi ostali pa na podlagi identičnih pravil in meril kot ostali športniki. Ker so torej tako klasične olimpijske igre kot tudi paraolimpijske igre olimpijske, bi bilo diskriminatorno in protiustavno razlikovanje in priznavanje različnih pravic. Sicer pa meni, da je možna ustavnoskladna razlaga sporne določbe ZDPIDŠ, saj je zakonska določba le nerodno zapisana. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da revidentu prizna uveljavljano pravico.

5Toženka se v odgovoru na revizijo sklicuje na razloge izpodbijane sodbe, dodatno pa izpostavlja še odločitev istega sodišča v zadevi IV U 77/2018 z dne 18. 11. 2020, v kateri je bilo zavzeto enako stališče kot v izpodbijani sodbi. Predlaga zavrnitev revizije.

6Revident je 9. 12. 2020, to je po izteku roka za vložitev revizije, Vrhovno sodišče seznanil z oceno zagovornika načela enakosti (št. 050-3/2020-23 z dne 19. 11. 2020) o diskriminatornosti prve alineje prvega odstavka 3. člena ZDPIDŠ in o tem, da se je zagovornik zaradi ugotovljene diskriminatornosti že obrnil na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in da je o tem obvestil tudi Državni zbor Republike Slovenije s priporočilom, naj se obstoječi zapis v zakonu spremeni na način, da se odpravi ugotovljena diskriminacija. Ker revident v vlogi poudarja, da navedeno informiranje ni mišljeno kot dodatna pripravljalna vloga, niti kot dopolnitev že vložene revizije, se Vrhovno sodišče do zagovornikovih stališč, sprejetih po vložitvi revizije, ni posebej opredeljevalo.

7Upoštevalo pa je revidentovo opozorilo v isti vlogi, da sodba Upravnega sodišča IV U 77/2018 z dne 18. 11. 2020 ni javno dostopna, niti je toženka ni priložila svojemu odgovoru na revizijo. Ker omenjena sodba, ki je bila prav tako sprejeta šele med revizijskim postopkom, po ugotovitvah Vrhovnega sodišča ob pripravi odgovora na revizijo še ni bila javno dostopna, toženka pa je odgovoru ni priložila, pomeni, da se revident z njo ni mogel seznaniti. Vrhovno sodišče zato sklicevanja nanjo ni upoštevalo.

K I. točki izreka

8Revizija je utemeljena.

9Vrhovno sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Pri odločanju je vezano na ugotovljeno dejansko stanje, saj revizije ni mogoče vložiti zaradi njegove zmotne ali nepopolne ugotovitve (drugi odstavek 85. člena ZUS-1).

10Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je revident dobitnik dveh medalj na svetovnih prvenstvih v golbalu (angl. goalball), in sicer bronaste medalje leta 1994 in zlate medalje leta 1998. Golbal je športna kolektivna panoga, v kateri tekmujejo udeleženci na paraolimpijskih igrah, ne pa tudi na olimpijskih igrah. Po presoji Upravnega sodišča zato revident kot imetnik dveh medalj s svetovnih prventev v paraolimpijskem športu glede na določbo prve alineje prvega odstavka 3. člena ZDPIDŠ ne more pridobiti pravice do dodatka k pokojnini. Okoliščina, da je zakonodajalec izenačil prejemnike medalj z olimpijskih in paraolimpijskih iger, ni zadostna podlaga za izenačitev prejemnikov medalj s svetovnih prvenstev v olimpijskih in paraolimpijskih športih. Navedena ureditev je dopustna, saj je različne položaje dopustno urejati različno, pri čemer ni dvoma, da je ureditev športa invalidov in neinvalidov različna, različni sta tudi njuni krovni organizaciji in njuno vključevanje v mednarodne povezave.

11Revident zatrjuje neustavno razlikovanje in priznavanje različnih pravic vrhunskim športnikom, ki tekmujejo na svetovnih prvenstvih v klasičnih olimpijskih disciplinah oziroma kolektivnih športnih panogah, in vrhunskim športnikom, ki tekmujejo na svetovnih prvenstvih v paraolimpijskih disciplinah oziroma panogah. Iz navedb izhaja, da so vrhunski športniki invalidi in vrhunski športniki neinvalidi s tega vidika v primerljivem položaju, saj so športne discipline oziramo panoge na olimpijadi in discipline oziroma panoge na paraolimpijadi olimpijske discipline. Zato se sprašuje, ali je z vidika 14. člena Ustave na nivoju svetovnih prvenstev dopustno razlikovanje med klasičnimi olimpijskimi disciplinami in olimpijskimi disciplinami, ki se izvajajo kot šport invalidov, pri čemer posebej izpostavlja, da je bila z dopolnitvijo Ustave leta 2004 kot osebna okoliščina navedena tudi invalidnost in s tem poudarjena pravica invalidov do enakosti pred zakonom.

Presoja Vrhovnega sodišča

12Glede na navedeno revidentovo izpostavljanje enakosti pred zakonom in ob odsotnosti konkretnih navedb, s katerimi bi utemeljeval, da je diskriminiran na podlagi osebne okoliščine pri uresničevanju svoje človekove pravice ali temeljne svoboščine, kar je vsebina prvega odstavka 14. člena Ustave,¹ je Vrhovno sodišče sporno razlago Upravnega sodišča presojalo z vidika drugega odstavka omenjenega člena. Ta določa, da so pred zakonom vsi enaki.

13Navedena določba zagotavlja splošno enakost pred zakonom, s tem da zakonodajalca zavezuje, da enake položaje pravnih subjektov uredi enako, različne pa ustrezno različno. Vendar lahko zakonodajalec bistveno enake položaje ureja različno, če ima za to razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari.² Načelo enakosti pred zakonom tako ne pomeni, da zakon ne bi smel različno urejati položajev pravnih subjektov, pač pa, da tega ne sme početi samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. To pomeni, da mora razlikovanje služiti ustavno dopustnemu cilju, da mora biti ta cilj v razumni povezavi s predmetom urejanja v predpisu in da mora biti uvedeno razlikovanje primerno sredstvo za dosego tega cilja.³ Za presojo o tem, katere podobnosti in razlike v položajih so bistvene, je torej treba izhajati tudi iz predmeta pravnega urejanja. Poleg položajev, ki ju primerjamo med seboj, je predmet pravnega urejanja tretji element primerjave (tertium comparationis). Gre za vrednostno merilo primerjave, glede na katero dva položaja primerjamo med seboj.⁴

14Po navedenem je moralo Vrhovno sodišče najprej razložiti relevantne določbe ZDPIDŠ.

Dodatek k pokojnini v ZDPIDŠ

15ZDPIDŠ ureja priznavanje pravice do dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa (1. člen). Upravičenec do dodatka je državljan Republike Slovenije, ki je z delom in izjemnimi dosežki na področju športa trajno prispeval k razvoju družbe in ugledu Republike Slovenje, in je uživalec pokojnine po splošnih predpisih, ali je uživalec pokojnine iz tujine /.../ (2. člen). Določeno je, da pravico do dodatka pridobi upravičenec, ki je z izjemnimi dosežki na področju športa trajno prispeval k razvoju družbe in ugledu Republike Slovenije, tako da je vrhunski športnik, ki je dobitnik olimpijske ali paraolimpijske medalje, medalje z olimpijade gluhih, medalje s šahovske olimpijade ali medalje s svetovnih prvenstev v olimpijskih kolektivnih športnih panogah ali olimpijskih športnih disciplinah individualnih športnih panog v članski konkurenci (prva alineja prvega odstavka 3. člena).⁵ Pravico do dodatka upravičenec pridobi na podlagi odločbe ministrstva, če izpolnjuje kriterije iz 2. in 3. člena tega zakona (prvi odstavek 5. člena).

16Iz navedenih določb 1. in 2. člena ZDPIDŠ izhaja, da se obravnavani dodatek prizna osebi za delo in dosežke na področju športa, ki so prepoznani kot izjemni (v nadaljevanju izjemni dosežki). Šteje se, da je upravičenec, ki se je izkazal s takim izjemnim dosežkom, trajno prispeval k razvoju družbe in ugledu države.

17Obravnavani zakon kriterije za priznanje pravice do dodatka določa v 2. in 3. členu. Oseba mora biti uživalec pokojnine v smislu 2. člena in kot vrhunski športnik naslovnik izjemnega dosežka v smislu prve alineje prvega odstavka 3. člena. Razvidno je, da so v njej našteti izjemni šporni dosežki določeni na podlagi dveh kriterijev, in sicer na podlagi ranga tekmovanja in na podlagi uvrstitve na tem tekmovanju. Tako je določeno, da se pri ugotavljanju upravičenca do dodatka upošteva z medaljo odlikovana uvrstitev, pri čemer mora biti ta dosežena na enem od naštetih tekmovanj (na olimpijskih ali paraolimpijskih igrah, na olimpijadi gluhih, na šahovski olimpijadi, na svetovnem prvenstvu v olimpijskih disciplinah oziroma panogah).

18S tem ko so med upoštevna tekmovanja uvrščene različne olimpijade in svetovna prvenstva, je vzpostavljena zakonska primerljivost športnih rezultatov, doseženih na različnih športnih tekmovanjih in v različnih disciplinah oziroma panogah, na način, da vsi našteti dosežki ustrezajo skupnemu imenovalcu – izjemnosti dosežka. Vse omenjene rezultate je zato treba obravnavati enako.

19Poleg tega je razvidno, da zakon med prejemniki obravnavanega dodatka upošteva tudi vrhunske športnike invalide, čeprav ti dosegajo rezultate oziroma medalje na tekmovanjih, ki so prilagojena njihovim zmožnostim. Ker je s tem izkazan namen nagrajevati njihove izjemne dosežke, pa enakost pred zakonom terja tudi enako uporabo kriterija na nivoju ranga tekmovanj na način, da če je pri športnikih neinvalidih upoštevno svetovno prvenstvo v določenih panogah oziroma disciplinah, mora enako veljati tudi za športnike invalide.

20Pravilno je zato revizijsko stališče, da je položaj športnikov invalidov in neinvalidov v bistvenem enak v smislu njihovega delovanja kot udeležencev športnih tekmovanj na (para)olimpijski ali na svetovni ravni v (para)olimpijskih športih, na katerih dosegajo odličja, torej v smislu, kot navaja revident, da so klasične olimpijske discipline in paraolimpijske discipline "olimpijske". Zato se po presoji Vrhovnega sodišča utemeljeno zavzema za razlago prve alineje prvega odstavka 3. člena ZDPIDŠ, v okviru katere pojem "olimpijski" pri svetovnih prvenstvih vključuje tudi športe z olimpijskih iger športnikov invalidov.

21Kot pojasnjeno, ZDPIDŠ v prvem delu tretje alineje prvega odstavka 3. člena našteva dobitnike medalj na različnih olimpijadah (na olimpijskih in paraolimpijskih igrah, na olimpijadi gluhih, na šahovski olimpijadi). V nadaljevanju iste alineje navedena svetovna prvenstva v olimpijskih kolektivnih (kar je pomembno za revidentov primer) in individualnih športnih panogah je zato mogoče razumeti tudi na način, da je pojem "olimpijski" uporabljen splošno, v smislu nanašajoč se na vse igre iz prvega dela alineje oziroma na športe z naštetih olimpijad. Taka razlaga je v okviru jezikovnega zapisa določbe. Poleg tega jo podpira – za razliko od izpodbijanega stališča Upravnega sodišča – tudi predlog ZDPIDŠ z dne 20. 4. 2017, ki ga je vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Petrom Vilfanom.

22V omenjenem predlogu je navedeno, da zakon z namenom zagotavljanja enake obravnave določa merila oziroma opredeljuje delo in izjemne dosežke na področju športa. Merila so opredeljena tako, da so delo in izjemni dosežki omejeni na medalje z olimpijad in svetovnih prvenstev in najvišje nagrade (Bloudkove nagrade) na področju športa (točka 2.2. Načela, stran 7 in 8). Omemba tekmovanj je na enak način ponovljena pri oceni finančnih posledic zakona (točka 3.1., stran 10), ki so ocenjene z vidika števila vrhunskih športnikov, ki so po osamosvojitvi dosegli vrhunske rezultate na olimpijskih igrah in na svetovnih prvenstvih. Na podlagi tako široke opredelitve ranga upoštevnih tekmovanj (olimpijske igre in svetovna prvenstva) ni mogoče sklepati, da je bil zakonodajalčev namen iz kroga upravičencev do dodatka izključiti dobitnike medalj na svetovnih prvenstvih športnikov invalidov, tudi na tistih, ki se organizirajo v "njihovih" olimpijskih športih. Navedeno ne izhaja niti iz obrazložitve k 3. členu zakona (stran 17 predloga), kjer je zapisano le, da zakon sledi opredelitvi izjemnih dosežkov v 35. členu novega predloga zakona o športu, ki je v zakonodajnem postopku. Tudi na podlagi tega ni razvidno, da je bil namen predlagateljev ZDPIDŠ opustiti vključitev dosežkov na svetovnih prvenstvih v paraolimpijskih športih, niti razlogi za tako ureditev. Po presoji Vrhovnega sodišča je tak namen celo izrecno izključen s predlagateljevimi pojasnili, da ne gre le za dodatek k pokojnini, ampak tudi za častno priznanje, ki ga vlada dodeli upravičencu za varno starost z naslova minulih športnih dosežkov (točka 2.1. Cilji, stran 7), in je zato eno od načel, ki jim zakon sledi, tudi načelo socialne varnosti (točka 2.2. Načela, ista stran). Navedeno pa kaže, da je dodatek k pokojnini namenjen tudi zagotavljanju dostojnega življenja upokojenega športnika, ki si je večji obseg pravic, kot bi mu šle le na podlagi pokojninskega zavarovanja, dodatno pridobil s svojim izjemnim delom na področju športa. Doseganje tega cilja pa športnikom invalidom ne sme biti onemogočeno samo zato, ker se ne morejo udeleževati svetovnih prvenstvev v športih, v katerih se tekmuje na olimpijadi Mednarodnega olimpijskega komiteja, posredno torej zaradi osebne okoliščine (invalidnosti), saj bi bilo to v nasprotju s prvim odstavkom 14. člena Ustave.

23Po navedenem revident kot dobitnik medalj na svetovnem prvenstvu v golbalu, ki je olimpijska kolektivna športna panoga na paraolimpijskih igrah, izpolnjuje kriterij uvrstitve in ranga tekmovanja iz prve alineje prvega odstavka 3. člena ZDPIDŠ.

24V nasprotju s tem je Upravno sodišče izpodbijano odločitev oprlo le na ozko jezikovno razlago obravnavane določbe, saj je pojem "olimpijski" iz besedne zveze "svetovna prvenstva v olimpijskih /.../" razumelo le v povezavi s športi, v katerih se tekmuje na olimpijskih igrah, ki niso paraolimpijske. Upravno sodišče v tem tudi ni videlo nedopustnega neenakega obravnavanja športnikov invalidov z obrazložitvijo, da je ureditev športa invalidov in neinvalidov različna, da sta različni krovni organizaciji in da je različno njuno vključevanje v mednarodne povezave. Čeprav omenjeno drži, pa te okoliščine same po sebi niso povezane s predmetom urejanja v ZDPIDŠ kot tretjim elementom primerjave, niti tako razumevanje iz izpodbijane sodbe ne izhaja. Že iz tega razloga obravnavano stališče Upravnega sodišča krši načelo enakosti pred zakonom, kar je tudi odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje.

25V obravnavani zadevi torej ni bilo pravilno uporabljeno materialno pravo glede enega od kriterijev za priznanje upravičenosti do dodatka, zato je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo (prvi odstavek 94. člena ZUS-1). Revidentovi tožbi je ugodilo tako, da je izpodbijani upravni akt odpravilo, kar je bil podrejeni tožbeni zahtevek, in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek (prvi in tretji odstavek 64. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče, ki je vezano na ugotovljeno dejansko stanje, namreč ne more sámo odločiti o upravičenosti do dodatka, kot predlaga revizija, saj iz izpodbijane sodbe ne izhaja ugotovitev o revidentovem statusu vrhunskega športnika (zahteva iz prve alineje prvega odstavka 3. člena ZDPIDŠ) in njegovem statusu uživalca pokojnine po splošnih predpisih (2. člen). Glede na obrazložitev izpodbijane sodbe tega ni ugotavljala niti toženka, saj je bila predmet preizkusa v upravnem sporu le zavrnitev dodatka iz razloga, ker revidentovih dosežkov ni potrdila Zveza za šport invalidov Slovenije,⁶ in na podlagi stališča, da tudi če bi jih potrdila, pa golbal ni olimpijska športna disciplina. Toženka je pri izdaji odločbe v ponovljenem postopku vezana na stališče Vrhovnega sodišča, da je revident dobitnik medalj na rangu tekmovanja, predpisanem v 3. členu ZDPIDŠ.

K II. točki izreka

26Revidentka je z revizijo in s tožbo uspela, zato je Vrhovno sodišče odločilo o stroških celotnega sodnega postopka (drugi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Stroški postopka s tožbo so priznani na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu v višini 285,00 EUR, kar povečano za 22 % DDV (62,70 EUR) skupaj znaša 347,70 EUR.

27Stroški revizijskega postopka so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT), upoštevaje, da gre za neocenljivo zadevo. OT v tarifni številki 30 ne vsebuje določbe o nagradi za predlog za dopustitev revizije v upravnem sporu. Ker pa sta revizijska postopka v upravnem sporu in v pravdnem postopku enaka, je nagrada za predlog za dopustitev revizije odmerjena po določbah OT, ki veljajo za pravdni postopek. Revidentu je zanj ob uporabi 4. točke tarifne številke 21 v povezavi s 1. točko tarifne številke 30 OT priznalo zahtevanih 500 točk, za revizijo pa 437,5 točke (5. točka tarifne številke 30 v povezavi s 5. točko tarifne številke 21 OT, po kateri se 50 % nagrade za predlog za dopustitev revizije – ta bi sicer po OT znašala 625 točk, a je revident zahteval manj – všteva v odvetniške stroške za izredno pravno sredstvo). Za revizijski postopek se tako priznajo stroški v višini 562,50 EUR (937,5 točk) in 11,25 EUR materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT), oboje povečano za 22 % DDV (EUR), skupaj torej 670,00 EUR. Celotni stroški upravnega spora na obeh stopnjah znašajo 1.047,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ). Vračilo plačanih sodnih taks bo na podlagi opombe 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah izvršilo upravno sodišče po uradni dolžnosti.

Glasovanje

28Senat Vrhovnega sodišča je odločitev sprejel soglasno.

¹ Po navedeni določbi so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino.
² Prim. npr. odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-149/11 z dne 7. 6. 2012.
³ Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-59/03 z dne 13. 5. 2004.
⁴ V tem smislu npr. odločbi Ustavnega sodišča U-I-147/12 z dne 29. 5. 2013 in U-I-175/11 z dne 10. 4. 2014.
⁵ V skladu z drugo alinejo iste določbe 3. člena ZDPIDŠ (ta za obravnavani spor ni relevantna) je upravičen do dodatka še upravičenec, ki je kot športnik dobitnik Bloudkove nagrade za življenjsko delo ali vrhunski mednarodni športni dosežek. Iz obeh alinej prvega odstavka 3. člena izhaja, da se torej ne priznavajo izjemni dosežki z npr. evropskih prvenstev, lahko pa se športnika odlikuje z Bloudkovo nagrado za vrhunski mednarodni športni dosežek, s čimer prav tako izpolni kriterij za dodatek k pokojnini.
⁶ Ti dosežki med strankama v upravnem sporu niso bili več sporni.