VSL Sklep I Cp 1751/2020

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v IV. točki izreka spremeni tako,

- da se v v prvem odstavku IV. točke izreka črta besedilo "del stavbe z ID znakom 0000-13" in "del stavbe z ID znakom 0000-15",

- da se v četrtem odstavku IV. točke izreka besedilo "posebnih skupnih delih stavbe z ID znakoma" nadomesti z besedilom "posebne skupnem delu stavbe z ID znakom" in da se razveljavi besedilo "in 0000-13",

- da se črta besedilo šestega odstavka IV. točke izreka,

- da se v prvem odstavku V. točke izreka za prvo alinejo dodata dve alineji, ki se glasita:

"- del z ID znakom 0000-13,

- del z ID znakom 0000-15,".

II. V ostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) odločilo, da se na stavbi ID znak 0000, z naslovoma ..., stoječi na zemljiški parceli št. 111/3 (prej: 111/1) k. o. X, vzpostavi etažna lastnina (I. točka izreka), (2) ugotovilo, da je v zemljiški knjigi pri stavbi že vpisana nedokončana etaža in da je kot skupni del stavbe že vpisana zemljiška parcela št. 111/1 k. o. X (zemljišče pod stavbo), ki pa se zaradi parcelacije izbriše in nastane nova zemljiška parcela št. 111/3 k. o. X (zemljišče pod stavbo) (II. točka izreka), (3) odločilo, da se izbrišejo že določeni posamezni deli navedeni v II. a.) točki izreka izpodbijanega sklepa in ugotovilo, kateri posamezni deli na stavbi se določijo na novo (III. točka izreka), (4) ugotovilo obstoj in idealne deleže na posebnih skupnih delih stavbe (IV. točka izreka), (5) ugotovilo obstoj in idealne deleže na splošnih skupnih delih stavbe (V. točka izreka), (6) odločilo, da se zemljiškoknjižni vpisi na podlagi tega sklepa izvedejo po uradni dolžnosti v vrstnem redu zaznambe poteka vzpostavitve etažne lastnine (ID zaznambe ...) (VI. točka izreka).

2Prva udeleženka v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da prostorski del z ID znakom 0000-9, ki v naravi predstavlja stopnišče, hodnik v izmeri 4,0 m2, predstavlja posebni skupni del v korist posameznega dela z ID znakom 0000-2, podrejeno pa, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi in vrne zadevo v ponovno sojenje na prvo stopnjo.

Del 9 je vetrolov, ki služi zaščiti vhoda v stanovanje v njeni lasti. Že ob nakupu dela svoje stanovanjske enote v letu 2000 se je s prodajalko, tedanjo lastnico ostalih stanovanj v stavbi, dogovorila, da lahko postavi vetrolov kot zaščito vhoda v kupljeno stanovanjsko enoto. Za izgradnjo vetrolova je pridobila vsa dovoljenja in zoper njo ne teče inšpekcijski postopek. Gradbeno dovoljenje ni bilo potrebno. Več kot 16 let ga nemoteno uporablja kot vhod v svoje stanovanje. Prostorski del tudi sicer ne zmanjšuje uporabnosti dvorišča kot skupnega dela. Gre za edini vhod v stanovanje. S tem, ko je nekaterim solastnikom dopustilo prilastitev skupnih prostorov, njej pa ne, je bila postavljena v neenakovreden položaj z ostalimi solastniki.

Skupaj s stanovanjem je kupila tudi kletni prostor, ki se v elaboratu nahaja pod zaporedno številko 7 in ki ga je uporabljala od 1996 do 2009, ko ji ga je protipravno odvzel solastnik A. A.

Dela stavbe 15 in 18 v prvi etaži sta se vedno uporabljala kot skupni del stavbe. Gre za edini dostop do kletnih prostorov in za prostor, v katerem se nahaja skupna centralna peč, ki ogreva večino stanovanj v stavbi. Kot taka nista mogla biti predmet nakupa s strani le enega od etažnih lastnikov.

Sama je skupaj s stanovanjem kupila tudi kletni prostor št. 7 in ga uporabljala od 1996 do 2009, ko ji ga je protipravno odvzel solastnik A. A. Vztraja, da pripada zgolj njej.

Med skupne dele stavbe so sodili tudi prostori št. 17 (del hodnika), 12 in 13 v tretji etaži ter 7 v četrti etaži, kjer se po elaboratu nahaja WC s površino 0,9 m2 in hodnik s površino 1,1 m2. Tudi soba v izmeri 10,9 m2 v istem stanovanju je nastala delno s prilastitvijo skupnega podstrešnega dela vseh stanovalcev. V tem delu so se nahajali dimniki kot opcija za ogrevanje stanovanj, in dostop do teh dimnikov, ki so ga uporabljali stanovalci in dimnikarska služba za čiščenje in vzdrževanje. Udeleženca A. A. in B. A. sta si ta del skupnih prostorov prilastila brez soglasja ostalih solastnikov in odstranila dimniške napeljave. Del skupnega hodnika si je prilastil tudi lastnik dela št. 8 C. C. Tem prilastitvam sama nasprotuje in zato ni utemeljena ugotovitev v sklepu, da med udeleženci ni spora o posebnih skupnih delih stavbe.

Neutemeljeno so kot posebni skupni del stavbe določeni deli št. 10, 12, 13, 14, 17. Noben od solastnikov ne razpolaga s pravnim naslovom za pridobitev teh delov. Posledično je sama izgubila sorazmerni del solastninske pravice glede skupnih delov.

3Prvi trije predlagatelji v odgovoru na pritožbo predlagajo njeno zavrnitev. Ostali udeleženci niso odgovorili na pritožbo.

4Pritožba je delno utemeljena.

5V postopku vzpostavitve etažne lastnine po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1) sodišče o spornih dejstvih odloči na podlagi zakonskih domnev, če teh ni, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno (24. člen ZVEtL-1).

6Odločitev o pripadnosti dela stavbe 0000-9 (vetrolov) temelji na ugotovitvi, da pritožnica ni izkazala svoje trditve o postavitvi vetrolova s soglasjem tedanje lastnice stavbe. Ni predložila listine, niti ni predlagala zaslišanja prodajalke. Ob nasprotnih trditvah ostalih etažnih lastnikov je pravilno stališče v izpodbijanem sklepu, da je verjetneje, da gre za splošni skupni del stavbe. Pritožbene navedbe o dolgoletni uporabi spornega prostora in njegovi funkcionalni povezanosti s stanovanjem v pritožničini lasti ne odvzemajo teže ugotovitvi, da pritožnica ni izkazala zatrjevanega soglasja prodajalke (ki naj bi bila tedaj izključna lastnica stavbe).

7V zvezi s pripadnostjo dela 0000-7 je v izpodbijanem sklepu ugotovljeno, da kupoprodajni pogodbi, ki ju je predložila pritožnica, ne potrjujeta njene trditve, da je kupila tudi navedeni prostor v kleti, in da je to v svoji pisni izjavi potrdila tudi prodajalka. Zgolj s ponovitvijo nasprotne trditve pritožnica ne more vzbuditi dvoma o pravilnosti navedene ugotovitve.

8Navedbe v zvezi s pripadnostjo delov stavbe 10, 12 in 14 je prvič podala v pritožbi. Ker ni navedla razlogov, zaradi katerih jih ni mogla podati pred sodiščem prve stopnje, so neupoštevne (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP¹ in 3. členom ZVEtL-1).

9Pritožbeni očitek glede dela 0000-18 ni utemeljen. Sodišče prve stopnje ga je opredelilo kot splošni skupni dela stavbe, za tako pripadnost pa se zavzema tudi pritožnica.

10Utemeljen je očitek o zmotnosti ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da med udeleženci ni bilo spora o lastništvu posameznega dela stavbe 0000-7. Pritožnica je že v vlogi, s katero se je odzvala na izvedensko mnenje, navedla, da sta si dva od predlagateljev, prilastila tri prostore (WC, hodnik in soba), ki so v elaboratu označeni kot sestavni del posameznega dela št. 7. Ne glede na to je odločitev pravilna. V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, da navedeni posamezni del obstaja, niti da je bila lastninska pravica glede tega posameznega dela (kot tudi ostalih) že vpisana v zemljiški knjigi. Šlo je torej za ti. nedokončano etažno lastnino. V tem primeru sodišče ni odločilo o lastninski pripadnosti spornega posameznega dela (prvi odstavek 32. člena ZVEtL-1). V II. točki izreka gre tako le za ugotovitev dejstev, ki ne more biti predmet pritožbenega izpodbijanja.

11Utemeljen je nadalje očitek o zmotnosti ugotovitve, da med udeleženci ni bilo spora o pripadnosti delov stavbe št. 13, 15 in 17. Pritožnica utemeljeno uveljavlja, da je v vlogi, ki je sledila izvedenskemu mnenju, uveljavljala, da gre za (splošne) skupne dele stavbe. Zaradi zmotne ugotovitve, da dejstva v zvezi s pripadnostjo navedenih delov stavbe niso bila sporna, se sodišče ni izreklo o trditvah in dokazih udeležencev, predloženih v postopku.

12Ker so se udeleženci o spornih vprašanjih že izrekli in imeli možnost predložiti dokaze in ker se spor nanaša na manjši del odločitve, je pritožbeno sodišče sàmo odpravilo ugotovljeno pomanjkljivost (prvi odstavek 355. člena ZPP). Ob analognem upoštevanju prvega odstavka 29. člena ZVEtL-1, po katerem sodišče izvede narok, če je to smotrno, in glede na nespornost dejstev, ugotovljenih z ogledom kot edinim neposredno izvedenim dokazom, odprava pomanjkljivosti ni terjala izvedbe pritožbene obravnave. Pritožbeno sodišče je bilo namreč v enakem spoznavnem položaju kot sodišče prve stopnje.

13Po ugotovitvah v sklepu je del 13 v naravi stopnišče in hodnik v izmeri 1,7 m2 in predstavlja posebni skupni del v korist posameznega dela 6; del 15 je hodnik v izmeri 7,4 m2 in predstavlja posebni skupni del v korist posameznih delov 1, 4, 5, 6, 7 in 8; del 17 je v naravi stopnišče in hodnik v izmeri 1,5 m2 in predstavlja posebni skupni del v korist dela 4.

14Del 15 je v naravi hodnik v kleti in predstavlja dostop tako do kletnih prostorov v lasti posameznih etažnih lastnikov kot tudi do dela 19, ki je splošni skupni del stavbe. Upoštevaje ti dve okoliščini ni podlage za ugotovitev, da gre za posebni skupni del stavbe v solasti tistih etažnih lastnikov, ki imajo v izključni lasti posamezne kletne prostore. Drugih dejstev, ki bi utemeljevale zatrjevano pripadnost dela 15, predlagatelji niso navedli. Pritožbeno stališče, da je verjetneje, da gre za splošni skupni del stavbe, je torej utemeljeno.

15Del 17 predstavlja del hodnika v pritličju, ki je fizično ločen od hodnika na delu 18 in se uporablja kot sestavni del posameznega dela 4. Po pritožničinem odzivu na izvedensko mnenje, da gre za splošni skupni del stavbe, je četrta predlagateljica navedla, da je ta del kupila hkrati s stanovanjem in kletnim prostorom. Zatem je pritožnica le vztrajala, da gre za skupen prostor. Ogleda se ni udeležila, niti svojega izostanka ni opravičila. Upoštevaje povezanost stanovanja z delom 17 in posest predlagateljice in na drugi strani neobrazloženo splošno stališče nasprotne udeleženke je verjetnejša pravica četrte predlagateljice. Pravilna je po navedenem odločitev v izpodbijanem sklepu, da je verjetneje, da gre za posebni skupni del stavbe, ki služi posameznemu delu 4.

16Del 13 predstavlja del hodnika v prvem nadstropju, ki ni fizično ločen od hodnika na delu 18. Za trditev, da gre za posebni del stavbe, ki služi posameznemu delu 6, predlagatelji niso predložili dokazov, niti trditve niso podrobneje obrazložili. Navedba, da je tako že desetletja, ne izkazuje pravnega naslova. Glede na to je verjetneje, da deli pravno usodo dela 18 in gre torej za splošni skupni del stavbe.

17Po ugotovitvi, da je deloma utemeljen pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in da je pritožbeno sodišče lahko kršitev odpravilo, in po ugotovitvi, da v ostalem delu uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, niti niso podani pritožbeni razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se v IV. točki izreka črta besedilo, ki se nanaša na dela stavbe 0000-13 in 0000-15, in da se navedene dela stavbe vključita med splošne skupne dele stavbe v V. točki izreka. V ostalem delu je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

¹ Ki se na podlagi prvega odstavka 216. člena Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19 – v nadaljevanju ZNP-1) uporablja v tem postopku.