VSM Sklep III Cp 47/2021

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (točka I in III izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec krije sam svoje pritožbene stroške.

1Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče odločilo, da se zavrne ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu V N 13/2020 z dne 27. 1. 2020¹ (točka I izreka). V točki II izreka pa je zavrnilo predlog predlagateljev, da se nasprotnega udeleženca napoti na zdravljenje odvisnosti od alkohola (točka II izreka). V odločbi o stroških je odločilo, da udeleženci krijejo sami svoje stroške postopka (točka III izreka).

2Prvostopni sklep s pritožbo v delu o zavrnitvi ugovora (točka I izreka) in posledično v odločbi o pravdnih stroških izpodbija nasprotni udeleženec zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Prvostopno sodišče je s tem, ko ni zaslišalo predlagateljice nasprotnemu udeležencu kršilo pravico do izjave in izvedbe predlaganih dokazov. Pri tem tudi ni obrazložilo iz kakšnega razloga izvedbe dokaza z zaslišanjem predlagateljice ni potrebno. S takim postopanjem je prvostopno sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zraven tega pa je ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede ugotovitve ogroženosti predlagateljice zaradi ravnanja nasprotnega udeleženca. Izpovedbi priče P. K. pa tudi ni slediti, ker navedena priča neposredno ni videla dogodka iz decembra 2019, o katerem je podala izpovedbo. Listinski dokazi, na katere se sklicuje prvostopno sodišče pa tudi ne izkazujejo nasilnosti ravnanja nasprotnega udeleženca in s takim ravnanjem povezane ogroženosti predlagateljev. V tej smeri je tudi zmotno presojalo izpovedbo predlagatelja, zlasti glede ogroženosti predlagateljice, ki pa v postopku ni bila zaslišana. Prvostopna sodba je tudi v nasprotju s podatki oziroma je nejasna iz katere hiše se je nasprotni udeleženec dolžan izseliti oziroma jo prepustiti v izključno uporabo predlagateljici. Obdobje, za katero so določene prepovedi pa je povsem nesorazmerno z ravnanji nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec namreč nima svojega stanovanja in tudi nima sredstev za najem stanovanja ter je na podlagi takega ukrepa dejansko postal brezdomec za leto dni. Sicer pa tudi ni v interesu predlagateljice, da bi hišo, v kateri je skupaj živel s predlagateljico (to je njegovo babico) prepustil v izključno uporabo za tako dolgo obdobje. Pravzaprav predlagateljica takega interesa nima. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi, podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in priglaša pritožbene stroške.

3Predlagatelja nista vložila odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Na podlagi določbe prvega odstavka 19. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) lahko sodišče povzročitelju nasilja, ki je žrtev telesno poškodoval, ali ji je prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače protipravno posegal v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice izreče prepovedi, kot jih je izreklo prvostopno sodišče nasprotnemu udeležencu v obravnavanem postopku. Navedene ukrepe je mogoče izreči tudi v primeru, če je povzročitelj nasilja žrtvi grozil, da jo bo poškodoval ali drugače protipravno posegal v njeno dostojanstvo ali osebnostne pravice (drugi odstavek 19. člena ZPND). Ukrepi prepovedi lahko trajajo največ 12 mesecev (tretji odstavek 19. člena ZPND). Iz enakih razlogov lahko sodišče naloži povzročitelju nasilja, ki živi ali je živel v skupnem gospodinjstvu z žrtvijo, da mora stanovanje v skupni uporabi prepustiti žrtvi v izključno uporabo (prvi odstavek 21. člena ZPND). Sodišče časovno ne omeji trajanja ukrepa iz prejšnjega odstavka, če povzročitelj ni lastnik, solastnik ali skupni lastnik stanovanja v skupni uporabi (drugi odstavek 21. člena ZPND). Na podlagi določbe 22.d člena ZPND pa lahko sodišče navedene ukrepe izreče tudi brez izjave povzročitelja nasilja, če iz predloga izhaja, da je podana verjetnost, da povzročitelj nasilja ogroža življenje ali resno ogroža zdravje žrtve.

6Izhajajoč iz navedenih določb je prvostopno sodišče pravilno, na podlagi zapisa multidisciplinarnega tima CSD K. z dne 13. 1. 2020, sklepov Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I Kpd 29778/2017 z dne 13. 7. 2017 in I Kpd 63525/2019 z dne 13. 12. 2019, izvedenskega mnenja izvedenca psihiatrične stroke M. K. ter izpovedbe predlagatelja M. K. (oče nasprotnega udeleženca), priče P. K. (sestra nasprotnega udeleženca) in samega nasprotnega udeleženca pravilno ugotovilo, da nasprotni udeleženec psihično in fizično nasilje, zlasti v opitem stanju, zoper predlagatelja izvršuje že daljše obdobje. S predlagateljema (očetom in babico pri kateri je živel) je tako fizično (očeta je z rokami zagrabil za vrat) in psihično (babico je žalil in grozil, razbijal po hiši) obračunaval tudi dne 1. 12. 2019, kot je pravilno ugotovilo prvostopno sodišče in čemur tudi nasprotni udeleženec ne oporeka, le svoja ravnanja minimalizira. Na podlagi takšnega postopanja se pritožbeno sodišče pridružuje presoji prvostopnega sodišča, da je nasprotni udeleženec resno ogrožal zdravje predlagateljev. Res je, da s predlagateljico (babico) ni fizično obračunaval, vendar že žaljenje babice in njegovi izpadi zoper babico z razbijanjem po hiši glede na starost in sicer slabo zdravje predlagateljice predstavlja psihično nasilje, ki ogroža zdravje predlagateljice. Prvostopno sodišče je tako odločilna dejstva za obstoj ogroženosti predlagateljev ugotovilo z zadostno stopnjo verjetnosti, kot to določa 22.d člen ZPND za izrek ukrepa brez izjave povzročitelja nasilja. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

7Prvostopno sodišče je pravilno postopek zaključilo brez zaslišanja predlagateljice, ker predlagateljica zaradi starosti in zdravstvenih težav ni mogla pristopiti na razpisani narok v ugovornem postopku. Predlagateljica je po svoji pooblaščenki tudi umaknila predlog za zaslišanje predlagateljice. Predlagateljici tako ni bila kršena pravica do izjave, kot smiselno zatrjuje pritožba nasprotnega udeleženca. Zaradi postopanja same predlagateljice prvostopno sodišče tudi pravilno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem predlagateljice (stranke), ker na podlagi prvega odstavka 22.a člena ZPND in določbe 42. člena Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP (subsidiarna in smiselna uporaba ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 262. členom ZPP niso nobeni prisilni ukrepi dovoljeni zoper stranko, ki se ni odzvala sodnemu vabilu na zaslišanje, prav tako se stranka ne more prisiliti k izpovedbi. Prvostopno sodišče pa je na podlagi že izvedenih dokazov imelo zadostno dokazno podlago za presojo ogroženosti zdravja predlagateljice, kot je že obrazloženo.

8Prvostopno sodišče je z navedbo naslova in ID številke nepremičnine povsem določljivo določilo stanovanjsko hišo, katero je nasprotni udeleženec dolžan prepustiti v izključno uporabo predlagateljici. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena in po vsebini predstavljajo sprenevedanje, ker je nasprotnemu udeležencu dobro znano v kateri hiši je živel skupaj z babico in da je dolžan na podlagi odločitve sodišča le-to prepustiti v izključno uporabo svoji babici zato, da bo ta lahko v hiši živela mirno brez izpadov nasprotnega udeleženca v vinjenem stanju.

9Izkazano je, da nasprotni udeleženec že daljše obdobje zaradi vdajanja alkoholu ogroža in protipravno ravna zoper dostojanstvo obeh predlagateljev, prehodni ukrepi izrečeni pred kazenskim sodiščem tudi očitno niso zalegli (nasprotni udeleženec je dejanje ponovil 1. 12. 2020 s fizičnim nasiljem) in zato se pritožbeno sodišče pridružuje prvostopnemu sodišču, pri odločitvi, da je ukrep potrebno izreči za obdobje 12-ih mesecev, kot to dopušča tretji odstavek 19. člena ZPND. Pri prepustitvi stanovanja v skupni uporabi pa prvostopnemu sodišču ni bilo potrebno omejiti trajanje ukrepa, ker nasprotni udeleženec ni solastnik ali skupni lastnik nepremičnine, ki jo je dolžan prepustiti v izključno uporabo predlagateljici.

10Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu s prvim odstavkom 22.a člena ZPND v zvezi z 42. členom ZNP in 366. členom v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (22.a člena ZPND v zvezi z 42. členom ZNP in 2. točko 365. člena ZPP).

11Pritožnik s pritožbo ni uspel in zato krije sam svoje pritožbene stroške.

¹ Z navedenim sklepom je sodišče nasprotnemu udeležencu izreklo prepoved vstopa v stanovanjsko hišo na naslovu P. 71, P. S. G., prepoved zadrževanja na razdalji krajši od 200 metrov od navedene stanovanjske hiše, kjer predlagatelja živita, prepoved navezovanja stikov s predlagateljema, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi preko tretjih oseb ter prepoved vzpostavljanja vsakršnega srečanja s predlagateljema. Časovno veljavnost ukrepov je določilo za obdobje od 30. 1. 2020 do 30. 1. 2021 (točka I in II izreka). Nadalje je sklenilo, da je nasprotni udeleženec dolžan stanovanjsko hišo na naslovu P. 71 prepustiti v izključno uporabo predlagateljici U. K. in se vzdržati vseh dejanj, ki bi utegnila predlagateljici otežiti ali ovirati uporabo stanovanjske hiše (točka III izreka). V primeru kršitve izrečenih prepovedi se nasprotnemu udeležencu izreče denarna kazen v znesku 500,00 EUR (točka IV izreka). Odločitev o stroških postopka je zadržalo za končno odločbo (točka V izreka).