VSL Sklep Cst 573/2020

1. Dopolnitev pritožbe se zavrže.

2. Pritožba se zavrže.

1Z izpodbijanim sklepom (sklep o prodaji – prvi) je sodišče prve stopnje odločilo o prodaji nepremičnin, navedenih v izreku sklepa, tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene skupaj s preostalim solastniškim deležem, ki je v lasti B. B., ki je prav tako v postopku osebnega stečaja, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. St ... V sklepu je določilo tudi izklicno ceno in višino varščine.

2Zoper sklep se je pravočasno pritožila družba A. d. o. o. iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP in predlagala, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Ker je dopolnitev pritožbe vložena po izteku pritožbenega roka (8. 12. 2020), jo je višje sodišče zavrglo.

4Upraviteljica je na pritožbo odgovorila in predlagala, naj jo višje sodišče zavrže.

5Pritožba ni dovoljena.

6Pritožnica navaja, da je izločitvena upnica in ima zato pravni interes za vložitev pritožbe. Trdi, da je solastnica prodajanega premoženja, prodaja pa še ni bila pravnomočno zaključena, zato meni, da še ni izgubila izločitvene pravice. Pojasnjuje, da je na podlagi dogovora s stečajno dolžnico urejala, vzdrževala in investirala v nepremičnine. Brez tega nepremičnin ne bi bilo mogoče uporabljati. Ker stečajna dolžnica ni imela sredstev za opisana dela, „se je dogovorilo“, da v zameno za izvedena dela pritožnica na nepremičninah pridobi delež v višini 25% nepremičnin.

7126. člen ZFPPIPP, ki ureja vprašanje procesne legitimacije za vložitev pritožbe določa, da ima pravico do pritožbe proti sklepu vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti. Proti sklepu o prodaji iz 331. člena ZFPPIPP se lahko pritožijo samo upniki (prvi odstavek 344. člena ZFPPIPP).

8V stečajnem postopku nad pravno osebo so stranke stečajnega postopka upniki, ki v tem postopku uveljavljajo terjatev do insolventnega dolžnika (1. točka 56. člena ZFPPIPP). Upnik pridobi upravičenje opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, če v tem postopku prijavi svojo terjatev v roku za prijavo terjatev, določenem v 59. členu ZFPPIPP (prvi odstavek 57. člena ZFPPIPP).

9Višje sodišče ugotavlja, da je pritožbo vložila družba A. d. o. o., ki pa v času vložitve pritožbe (20. 12. 2019) ni bila izločitvena upnica stečajnega dolžnika. Prijavo izločitvene pravice je vložila 7. 12. 2020, kar je precej časa po izteku roka za njeno prijavo (prvi odstavek 299. člena ZFPPIPP). Za to, da bi tisti, ki meni, da ima izločitveno pravico, pridobil pravico opravljati procesna dejanja v glavnem postopku (v tem primeru vložiti pritožbo proti sklepu o prodaji premoženja), bi moral pred tem prijaviti izločitveno pravico. Šele s tem bi pridobil procesno legitimacijo za vložitev pritožbe. Ob vložitvi pritožbe pritožnica tako ni bila stranka tega stečajnega postopka niti ni imela na podlagi kakšnega drugega zakona pravice do vložitve pritožbe zoper izpodbijani sklep. Ker je pritožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice, je ta nedovoljena in jo je, ker tega na podlagi prvega odstavka 128. člena ZFPPIPP ni storilo že sodišče prve stopnje, višje sodišče zavrglo.

10O (prepozno) prijavljeni izločitveni pravici se upraviteljica še ni izrekla, zato bo v nadaljevanju morala opraviti njen preizkus.

11Višje sodišče je ugotovilo, da pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa sklep tudi ni obremenjen z nobeno bistveno kršitvijo določb postopka, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.