VSM Sklep I Ip 65/2018

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se mu zadeva vrne v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je ugodilo dolžnikovemu ugovoru, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo ter upniku naložilo povrnitev dolžnikovih stroškov postopka v znesku 522,71 EUR z zamudnimi obrestmi.

2Upnik v pravočasni pritožbi izraža nestrinjanje s stališčem sodišča prve stopnje, da je izvršilni naslov v obravnavani zadevi neprimeren za izvršbo. Meni, da zadošča določljivost predmeta obveznosti. Zadošča opisna opredelitev časa izpolnitve obveznosti omogočanja vstopa v stanovanje. Dolžniku je poznano, kdaj upnik prične s poukom, po pouku pa je določen časovni okvir med 11:30 in 16:00. Takšna opredelitev je življenjska, saj upošteva, da pouka ni mogoče za vnaprej časovno konkretno opredeliti. Časovni okvir je opredeljen tudi v času počitnic. Upoštevati je treba, da je dolžnik upnikov oče. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

3Pritožba je utemeljena.

4V obravnavani zadevi je izvršilni naslov sodna poravnava P 173/2015 z dne 7. 7. 2016, v katerem je opredeljen predmet obveznosti uporabe stanovanja.¹ Ta se običajno zagotovi uporabniku tako, da se mu izročijo ključi od stanovanja. Razen časovnih iz izvršilnega naslova ne izhajajo morebitne druge omejitve in pogoji uporabe. Pogoj neposredne prisotnosti dolžnika v stanovanju iz izvršilnega naslova ne izhaja. Če pri tem upoštevamo, da sta stranki ožja družinska člana, izročitev ključev očeta sinu z vidika zaupanja v pošteno uporabo stanovanja ne more biti vprašljiva. Iz teh izhodišč je pravilno razumeti tudi v izvršilnem naslovu opisno opredeljeno časovno dinamiko uporabe stanovanja.

5Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da je zaradi časovne nejasnosti izpolnitve nedenarne obveznosti celoten izvršilni naslov neprimeren za izvršbo (prvi odstavek 21. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Časovno mora biti terjatev določljiva, kar pomeni, da morajo iz izvršilnega naslova izhajati vsi elementi za določitev časa izpolnitve,² kar je v obravnavani zadevi izpolnjeno. Posebna narava razmerja očeta in sina tudi dopušča mehkejši pristop, saj se upravičeno pričakuje povečano razumevanje očeta pri sinovi uporabi stanovanja, ki izvira iz dolžne skrbnosti očeta ter njegovega vestnega in poštenega izpolnjevanja obveznosti do sina (prvi odstavek 5. in prvi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Fleksibilnost je upravičena z vidika varstva največje koristi mladoletnega dolžnika. Otroci že na ustavni ravni uživajo posebno varstvo in skrb (prvi odstavek 56. člena Ustave - URS), kar se mora odraziti tudi pri presoji navedenega civilnopravnega razmerja uporabe stanovanja (3. člena OZ).

6Sodišče druge stopnje je v svojem razveljavitvenem sklepu I Ip 559/2017 z dne 27. 9. 2017 le opozorilo na opisno naravo časovne opredelitve obveznosti,³ ki zahteva konkretizacijo, ne da bi se sodišče druge stopnje vnaprej opredelilo, da izvršilni naslov v katerem delu ni primeren za izvršbo.⁴ Sodišču prve stopnje je le naložilo, da preizkusi opisne dele z vidika konkretizacije. Na upniku je bilo trditveno breme glede okoliščin, ki konkretizirano opredeljujejo časovno komponento izpolnitve nedenarne obveznosti iz izvršilnega naslova (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ), sodišče prve stopnje pa bi moralo v okviru materialnega procesnega vodstva pozvati upnika, da morebitne pomanjkljive navedbe dopolni (smiselno 286.a člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7Iz navedb obeh strank v postopku izhaja, da zanju niti ni sporno, kdaj ima upnik pravico do uporabe stanovanja na naslovu K. ulica, M S. Upnik bi moral le določno pojasniti, kdaj konkretno je potekal pouk in katere dni je odšel na kopališče med počitnicami, oboje pa tudi izkazati. Časovno najmanj določno je v izvršilnem naslovu opredeljena uporaba stanovanja na dneve obiska kopališča. Ker tudi tu ni druge omejitve, razen, da mora iti za obdobje med počitnicami in uporabo dnevno med 7:30 in 10:00, lahko upnik prosto izbere, kateri dan bo uporabljal stanovanje, le da mora isti dan tudi obiskati kopališče. Poštena uporaba stanovanja v teh dneh pomeni, da mora upnik upoštevati tudi interese dolžnika glede uporabe stanovanja in svojo izbiro, kateri dan bo obiskal kopališče, predhodno sporočiti dolžniku (prvi odstavek 5. člena OZ).

8Po pojasnjenem sodišče druge stopnje nima pomislekov o primernosti izvršilnega naslova,⁵ s čimer so podani pogoji za presojo edinega ugovornega razloga dolžnika, da je bila obveznost iz izvršilnega naslova v celoti in pravilno izpolnjena.

9Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Razveljavitev je bila potrebna, ker sodišče prve stopnje zaradi zmotnega pravnega pristopa glede procesne predpostavke obstoja izvršilnega naslova sploh ni vsebinsko presojalo edinega ugovornega razloga izpolnitve obveznosti, za kar bo potrebna izvedba celotnega dokaznega postopka in ne le njegova dopolnitev.

10Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku najprej razjasniti, ali so upnikove trditve dovolj konkretizirane, da je mogoč preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom (prvi odstavek 17. člena ZIZ). Če temu ni tako, bo moralo pozvati upnika na dopolnitev, po dopolnitvi pa izvesti dokazni postopek v zvezi z ugovornimi trditvami, da je bila obveznost iz izvršilnega naslova izpolnjena. Ker je upnik srednješolec in tudi tisti, ki je osebno zaznal okoliščine izpolnjevanja obveznosti iz izvršilnega naslova, je primerno, da se v postopku zasliši njega in ne (le) njegovo zakonito zastopnico (prvi odstavek 260. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).⁶

11Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

PRAVNI POUK:

12Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 8 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozvalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

13Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena.

14Če je pritožba vložena po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

15Ta sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

16O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

¹ V zapisu poravnave so uporabljene besedne zveze "omogočiti vstop v stanovanje", "omogočiti uporabo stanovanja" in "uporaba stanovanja". Pravici upnika do uporabe ustreza obveznost dolžnika, da jo omogoči, vstop v stanovanje pa je le neizogiben pogoj za uporabo stanovanja, pri čemer v izvršilnem naslovu ni opredeljen poseben način, na katerega se mora uporaba omogočiti, zato velja običajen način izpolnitve.
² V izvršilnem pravu je mogoče pomanjkljivosti sodne poravnave glede zapadlosti obveznosti tudi sanirati (tretji in četrti odstavek 20. člena ZIZ).
³ Besedilo sodne poravnave: neposredno pred poukom, neposredno po pouku, med počitnicami, dan obiska kopališča.
⁴ Med procesnimi dejanji je navedlo tudi izvedbo naroka in dokaznega postopka, ki ni potreben, če izvršilni naslov sploh ni podan.
⁵ Razen v delu, kjer je opredeljeno, da se o izjemah stranki posebej dogovorita.
⁶ Več o dopustnosti zaslišanja otroka kot stranke glej Zobec J. v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list in GV Založba, Ljubljana, 2006, 2. knjiga, str. 520.