UPRS Sodba II U 114/2018-19

I. Tožbi se ugodi, odločba Javnega štipendijskega, razvojnega invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije, št. 11010-246/2017-4 z dne 15. 9. 2017 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške upravnega spora v višini 285,00 EUR, po poteku paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, do plačila.

1Z izpodbijano odločbo je Javni štipendijski razvojni invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije kot prvostopenjski organ odločil, da se vloga, ki jo je vložila tožnica na 220. Javni razpis za pridobitev štipendije za študij v tujini po programu Bachelor Event Engineering (v nadaljevanju Javni razpis) zavrne.

2Iz obrazložitve prvostopenjske odločbe izhaja, da tožnica ne izpolnjuje pogoja iz 5.18 točke 220. Javnega razpisa, ki določa, da je predmet Javnega razpisa štipendiranje izbranih vlagateljev za študij na tujih izobraževalnih ustanovah za posamezno stopnjo izobraževanja in pridobitev javno veljavne listine ali diplome, in sicer med drugim določa, da mora biti vlagatelj pod točko A sprejet ali vpisan na dodiplomski študij ali enoviti magistrski študij na področjih, ki so predmet štipendiranja za vlagatelje pod točko A iz 2. točke Javnega razpisa, na izbranih študijskih področjih, ki se uvrščajo v kategorijo KLASIUS-P; 4 (naravoslovje, matematika in računalništvo), 5 (tehnika proizvodnje tehnologije in gradbeništvo), 6 (kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo), 723 (zdravstvena nega in oskrba), 725 (zdravstvena tehnologija), 726 (terapija in rehabilitacija), 727 (farmacija in lekarništvo), 85 (varstvo okolja). 220. Javni razpis v 5. točki določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati vsak vlagatelj za pridobitev štipendije ali imeti katerega od drugih statusov opredeljenih v 12. členu Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1).

3Iz prijavnice, ki jo je predložila tožnica izhaja, da se prijavlja za štipendijo za dodiplomski študij v tujini po programu Bachelor Event Engineering. Prvostopenjski organ je dne 14. 6. 2017 na izobraževalno institucijo univerzo X., katera izvaja program, po katerem tožnica kandidira za štipendijo, poslal poizvedbo o umestitvi programa Event Engineering v področje KLASIUS-P. Izobraževalna institucija je dne 23. 6. 2017 umestila program Event Engineering v 213 Audiovizualne tehnike in multimedijska proizvodnja. V 220. Javnem razpisu so pogoji določeni kumulativno, kar pomeni, da vlagatelju ni možno dodeliti štipendije, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen. Ker tožnica ne izpolnjuje navedenih pogojev iz 5.18 točke 220. Javnega razpisa, prvostopenjski organ v skladu z načelom ekonomičnosti postopka ni ugotavljal izpolnjevanja drugih v 220. Javnem razpisu predpisanih pogojev.

4Tožnica je vložila pritožbo zoper odločitev prvostopenjskega organa, o kateri je odločala tožena stranka kot drugostopenjski organ in pritožbo tožnice zavrnila. Tožena stranka je ugotovila, da je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in na zakonu utemeljena. Prvostopenjski organ je svojo odločitev obrazložil z navedbo, da tožnica ne izkazuje pogojev iz točke 2. Javnega razpisa, saj se njen študij uvršča v področje 2 umetnost in humanistika, podrobno področje 213 Audiovizualne tehnike in multimedijska proizvodnja, ki ni predmet štipendiranja pod točko A iz 2. točke Javnega razpisa. Pritožbeni organ pojasnjuje, da Javni razpis v točki 2 razpisni pogoji določa, da se za uvrstitev smeri študija v področju izobraževanja upošteva klasifikacija Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) KLASIUS-P, ki je objavljen na spletni strani SURS. Na podlagi predložene spisne dokumentacije pritožbeni organ ugotavlja, da je Javni sklad z dne 14. 6. 2017 na izobraževalno institucijo X. preko elektronske pošte poslal poizvedbo o umestitvi izobraževalnega programa Bachelor Event Engineering v klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja KLASIUS-P. Prvostopenjski organ je dne 23. 6. 2017 dobil odgovor s strani ga. A.A., ki je izobraževalni program uvrstila v kategorijo 213 (Audio-visual techniques and media production). Ker navedeno področje ni predmet štipendiranja, tožnica tako ne izpolnjuje pogojev, ki je za dodelitev štipendije za študij v tujini določeno v točki A, 2. točka Javnega razpisa.

5Glede navedb pritožnice v pritožbi, da je prvostopenjski organ kršil načelo zaslišanja stranke, saj tožnici pred izdajo odločbe ni dal možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, je drugostopenjski organ pojasnil, da lahko upravni organ skladno z 2. točko prvega odstavka 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zadevi odloča po skrajšanem postopku, če se da ugotoviti stanje zadeve na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima upravni organ in samo zato ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oz. pravnih koristi. Nadalje pojasnjuje, da je izpodbijana odločba izdana na podlagi uradno preverljivih dejstev, na katere kakršnikoli ugotovitveni postopek oz. ugotavljanje, ali izobraževalni program Bachelor Event Engineering izpolnjuje pogoje, ki jih določa 5.18 točka Javnega razpisa, v danem primeru ni relevantno, saj je upravni organ s strani izobraževalne institucije pridobil uradni podatek o klasifikaciji izobraževalnega programa v sistem izobraževanja in usposabljanja KLASIUS-P. To pa posledično pomeni, da kontradiktorni postopek v konkretnem primeru ni bil potreben, pač pa so nastopili pogoji za skrajšan ugotovitveni postopek po 144. členu ZUP.

6Tožnica vlaga tožbo v upravnem sporu, v kateri izpodbija odločitev tožene stranke, saj je nepravilna in nezakonita. Tožnica se je v zvezi z obrazložitvijo izpodbijane odločbe obrnila na dekana fakultete za tehniko pri X. , dr. B.B., ki je izrazil začudenje, da bi bila s strani X. upravnemu organu podana klasifikacija programa Event Engineering v področje 213 Audiovizualne tehnike in multimedijska proizvodnja, saj je študij Event engineering tehnični študij. Zaradi tega so pri X. tožnico pozvali, da od upravnega organa pridobi informacijo, in sicer ime in priimek osebe z X., ki naj bi takšen odgovor dala upravnemu organu in na kakšen način naj bi podala odgovor. Tožnica ni prejela odgovora na elektronsko sporočilo, ki ga je naslovila na toženo stranko dne 5. 10. 2017. Pooblaščenka tožnice se je obrnila na osebo, ki je vodila postopek v zvezi z vlogo tožeče stranke za navedeno informacijo, vendar je ta pojasnila, da upravni organ ne more posredovati tožeči stranki podatkov, torej dokazila, iz katerega naj bi izhajalo, da je X. dne 23. 6. 2017 umestila program Event Engineering v 213 Audiovizualne tehnike in multimedijska proizvodnja, niti samega dokazila. Razlog naj bi bil, da X. ni stranka v postopku. Tožeča stranka je nato sama pridobila potrdilo X. o deležu tehničnih predmetov študija načrtovanja dogodkov, ki ga je tožnici z dne 9. 10. 2017 posredoval mag. C.C., študijski dekan Fakultete za tehniko pri X., vodja študijskega programa dodiplomskega študija načrtovanja dogodkov (Event Engineering). Navedeno potrdilo je tožnica predložila v nemškem jeziku in overjenim prevodu. Iz potrdila izhaja da je dodiplomski študij načrtovanja dogodkov (Event engineering) na X. študij za polni čas s tehničnim težiščem, študij je dodeljen Fakulteti za tehniko, delež točk ECTS, dosežen s tehničnimi predavanji je 120 točk. Tehnična predavanja so tehnične osnove (fizika, matematika...) informatika, audiotehnika, svetlobna tehnika, pirotehnika in laserska tehnika, statika, mehanika in gradnja odrov, risanje, cat (avto cat) ter praktično usmerjeni seminarji, ki so kot so uporabna tehnika za dogodke, na kateri so zbrani vsi tehnični parametri. 60 točk ECTS se pridobi z gospodarskimi predavanji, predavanji socialnih kompetenc in izbranimi predmeti. Tehnični predmeti celotnega študija zasedajo približno 2/3 delež. Tožnica je še navedla, da gre pri študiju Event Engineering za zelo velik poudarek na poznavanju različnih tehnik.

7Tožnica graja ravnanje upravnega organa, ki ji ni omogočil vpogleda v dokument, oz. podatek, ki naj bi bil bistven za odločitev o naslovni zadevi, in sicer (v domnevno) uvrstitev programa Event Engineering v 213 Audiovizualne tehnike in multimedijska proizvodnja s strani X. dne 23. 6. 2017. S tem je upravni organ tožnici odrekel možnost, da se učinkovito izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, zaradi česar je bistveno kršil določbe postopka in napačno in nepopolno ugotovil dejansko stanje. Upravni organ je tožnici tudi kršil pravico do pregledovanja dokumentov zadeve ter do prepisa in preslikave dokumentov v fizični ali elektronski obliki (82. člen ZUP). Razlaga upravnega organa, da tožnica nima pravice do vpogleda v sporni podatek ali dokument, ker univerza X. ni stranka postopka je neutemeljena, saj ni potrebno, da bi navedena univerza bila stranka postopka, da bi imela tožnica pravico do vpogleda v dokument oz. podatek. Bistveno je, da je bil ta podatek ali dokument pomemben za odločitev v zadevi, zato ima tožnica pravico do vpogleda vanj. Tožnica predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Priglaša tudi stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

8Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri svoji odločitvi in se sklicuje na obrazložitev odločbe prve in druge stopnje ter predlaga, da se zahtevek tožnice v celoti zavrne. V zvezi s potrdilom mag. C.C. z dne 9. 10. 2017 tožena stranka navaja, da ga ni mogoče upoštevati, saj gre za nov dokaz predložen šele v pritožbenem postopku, ki ga v skladu s tretjim odstavkom 238. člena ZUP ni mogoče upoštevati. Poleg tega opredelitev študija kot tehničnega zaradi tehničnih predmetov tudi iz vsebinskega vidika ni utemeljena, saj kot tehnična predavanja navaja predmete kot so avudiotehniko, svetlobno tehniko, lasersko tehniko, pirotehniko ipd. na področjih opredeljenih v klasifikaciji KLASIUS-P vsebinsko sodijo v audiovizualne tehnike in ne v področje 52 tehnika.

9Tožba je utemeljena.

10V predmetni zadevi je predmet presoje odločitev prvostopenjskega organa, ki je zavrnil vlogo tožnice na 220. Javni razpis za pridobitev štipendije za študij v tujini za leto 2017 po programu Bachelor Event Engineering na Privatuniversitat der Kreativwirtschaft ST. Polten, X., Avstrija.

11Prvostopenjski organ je ugotovil, da tožnica ne izpolnjuje pogoja iz 5.18 točke 220. Javnega razpisa, ki med drugim določa, da mora biti vlagatelj pod točko A sprejet ali vpisan na dodiplomski študij ali enoviti magistrski študij na področjih, ki so predmet štipendiranja za vlagatelje pod točko A iz 2. točke Javnega razpisa. Iz prijavnice, ki jo je predložila tožnica izhaja, da se je prijavila za štipendijo za dodiplomski študij v tujini po programu Bachelor Event Engineering.

12Predmet Javnega razpisa pod točko A določa štipendiranje izbranih vlagateljev za študij na tujih izobraževalnih ustanovah za posamezno stopnjo izobraževanja in pridobitev javno veljavne listine ali diplome za dodiplomski oz. enoviti magistrski študij na področjih, ki so premet štipendiranja za vlagatelje pod točko A iz 2. točke Javnega razpisa. Skladno z 2. točko 220. Javnega razpisa, se k področju, ki je predmet štipendiranja za vlagatelje pod točko A za potrebe Javnega razpisa uvršča kategorija klasifikacije SURS KLASIUS-P.

13Prvostopenjski upravni organ je dne 14. 6. 2017 na izobraževalno institucijo X., ki izvaja program, po katerem je tožnica kandidirala za štipendijo poslal poizvedbo o umestitvi programa Event Engineering v področje KLAISUS-P. Iz izobraževalne institucije je upravni organ po elektronski pošti dne 23. 6. 2017 od gospe A.A., prejel sporočilo iz katerega izhaja, da je program Event Engineering umeščen v 213 Audiovizualne tehnike in multimedijska proizvodnja. Prvostopenjski organ je vlogo tožnice zavrnil, ker to področje ni predmet štipendiranja pod točko A Javnega razpisa in tožnica ne izpolnjuje pogojev, ki jih za dodelitev štipendije za študij v tujini določa 2. točka Javnega razpisa.

14Kot izhaja iz podatkov upravnega spisa, je tožena stranka odločila na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla oziroma predložila tožnica v svoji zahtevi ter po uradni dolžnosti pridobljenih podatkov s strani izobraževalne institucije o klasifikaciji izobraževalnega programa v sistem izobraževanja in usposabljanja KLASIUS-P. Na podlagi tega je po skrajšanem ugotovitvenem postopku izdala izpodbijani akt. Pri odločanju se je tožena stranka sklicevala na 2. točko prvega odstavka 144. člena ZUP, po kateri lahko upravni organ po skrajšanem postopku (med drugim) takoj odloči o zadevi, če se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi.

15Po presoji sodišča za odločanje tožene stranke v skrajšanem ugotovitvenem postopku v predmetni zadevi niso bili izpolnjeni pogoji. Tožnica je zahtevala pregled spisne dokumentacije, vendar je upravni organ to zavrnil z obrazložitvijo, da ni mogoče stranki vpogledati v uradno pridobljene podatke s strani izobraževalne institucije X.

16Tožnica torej ugovarja nepravilnemu oziroma zmotno ugotovljenemu dejanskemu stanju in v posledici napačni odločitvi, o čemer se pred izdajo izpodbijane odločbe ni imela možnosti izreči, pa bi jo morala imeti. Upravni organ ni razpolagal s podatki o klasifikaciji izobraževalnega programa v sistem izobraževanja in usposabljanja KLASIUS-P, zato je po uradni dolžnosti navedene podatke pridobil. Glede na dejstvo, da je upravni organ po uradni dolžnosti pridobil podatke, je s tem že izvajal ugotovitveni postopek na podlagi 145. člena ZUP, saj se slednji izvede za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembna za razjasnitev zadeve in s katerimi organ ne razpolaga oziroma mu niso znani. V tem primeru bi tožnici moral dati možnost, da se seznani s pridobljenimi podatki in se o njih izreče, da zavaruje svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 145.člena ZUP). Zato je ugotovitev upravnega organa, da so nastopili pogoji za skrajšani ugotovitveni postopek po 144. členu ZUP, neutemeljena.

17Stališče tožene stranke, da je tožnica prekludirana s predložitvijo potrdila z dne 9. 10. 2017, kot dokaza v pritožbenem postopku, je napačna. Po določbi tretjega odstaka 238. člena ZUP, se lahko nova dejstva in novi dokazi upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstojali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi.

18Tožnica je šele s sprejetjem izpodbijane odločbe bila seznanjena, da je študijski program na katerega se je vpisala, uvrščen v 213 Audiovizualne tehnike in multimedijska proizvodnja, ki pa ni predmet štipendiranja. Tožnica je zato upravičeno v pritožbenem postopku dokazovala nasprotno, s predložitvijo potrdila z dne 9. 10. 2017, ki pa ga ni mogoče obravnavati kot nedopusten novi dokaz.

19Določba 7. člena ZUP opredeljuje temeljno načelo upravnega postopka – načelo varstva pravic strank in varstvo javnih koristi; v tem členu je izrecno določeno, da morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem pa morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali z drugim predpisom ter, da mora uradna oseba, kadar glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, stranko na to opozoriti (prvi in drugi odstavek 7. člena ZUP).

20Iz načela zaslišanja stranke (tretji odstavek 9. člena ZUP) izhaja, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom, poleg tega pa mora organ pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP). Prav tako je pomembno načelo materialne resnice, ki ga določa 8. člen ZUP.

21Navedena temeljna načela so vnesena tudi v 144. in 145. člena ZUP. Načelo kontradiktornosti je izraz pravice do poštenega postopka (sojenja), ki ga določa tudi 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP), enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS). Načelo kontradiktornosti zagotavlja stranki možnost, da se pred odločitvijo organa seznani z navedbami in dokaznimi predlogi ter pravnimi stališči nasprotne stranke. Tožena stranka s svojim ravnanjem ni sledila določbam 7. člena, tretjega odstavka 9. člena, prvega odstavka 138. člena ter 1. in 2. točki prvega odstavka 144. člena ter 145. člena ZUP.

22Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je upravni organ v postopku za izdajo izpodbijane odločbe zagrešil absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, kar pomeni, da je to v vsakem primeru razlog za odpravo odločbe.

23Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in na podlagi tretjega odstavka tega člena zadevo vrnilo organu, ki jo je izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku je upravni organ po četrtem odstavku tega člena vezan na stališča sodišča, ki se tičejo postopka. Upravni organ bo tožnici moral omogočiti vpogled v listine in pravico udeležbe v ugotovitvenem postopku (146. člen ZUP).

24Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožnica upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

25Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

26Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, zato je sodišče odločilo na seji (drugi odstavek 59. člena ZUS-1).