VSL Sodba II Cp 1589/2020

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da obsega skupno premoženje pravdnih strank parc. št. 60/3, 60/2 in 63/4, vse, k. o. X., in da sta deleža pravdnih strank na tem skupnem premoženju enaka (I. točka izreka). Zavrnilo je zahtevek za ugotovitev, da spada v skupno premoženje tudi parc. št. 63/2, k. o. X., s tam stoječo stavbo in da sta deleža pravdnih strank na tem skupnem premoženju enaka (II. točka izreka). Zavrnilo je tudi zahtevek za izstavitev primeren listine za vpis v zemljiško knjigo solastniškega deleža tožnice do ene polovice na navedenih nepremičninah (III. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške (IV. točka izreka).

2Zoper II. in III. točko izreka izpodbijane sodbe se pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da obsega skupno premoženje, ki sta ga pravdni stranki ustvarili v času trajanja njune zakonske zveze, tudi parc. št. 63/2, k. o. X., in tam stoječo stavbo. Ne strinja se z odločitvijo sodišča, da ta nepremičnina predstavlja posebno premoženje toženca. Gre za skupno premoženje zakoncev, na katerem sta deleža enaka. Ko je toženec leta 2008 nepremičnino kupil, je bila v zelo slabem stanju in ni bila primerna za bivanje. Hišo sta pravdni stranki obnavljali in opremljali od leta 2009 do leta 2012. Vlaganja so spremenila identiteto nepremičnine, kar potrjuje tudi dejstvo, da sta pri banki najela kredit v višini 17.000 EUR. V hiši sta zamenjala tlake, omete, električno napeljavo, vodo, napeljala radiatorje in zamenjala vsa vrata. Tožnica je z možem vlagala v to nepremičnino na podlagi dogovora. Če zakonca vlagata skupno premoženje v premoženje enega zakonca, tvori tisto povečanje vrednostni nepremičnine, ki je nastala z vlaganji, njuno skupno premoženje, saj je bil tak njun dogovor. Pravdni stranki sta bili dogovorjeni, da bo hiša na naslovu G., zdaj S., del njunega skupnega premoženja. Zato sta sklenili dogovor, da bosta najeli kredit v višini 17.000 EUR. Za tak dogovor se obličnost ne zahteva, pač pa zadostuje konkludentno izražena volja obeh. Poleg tega sta zakonca v soglasju obnovila hišo v taki meri, da ta predstavlja novo zgradbo. Sodišče je napačno uporabilo drugi odstavek 48. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Bivša zakonca sta na podlagi dogovora obnovila hišo, ki je del njunega skupnega premoženja in na podlagi tega dogovora tožeča stranka zahteva izstavitev primerne listine sposobne za vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi na nepremičnini do 1/2 na tožničino ime.

3Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Odločitev prvostopenjskega sodišča je pravilna. To je v zadostni meri in pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva, vsak posamezni sklop odločilnih dejstev obrazložilo, napravilo pravilne zaključke ter pravilno uporabilo materialno pravo.

6Ob ugotovitvi (ki ni sporna), da je tožnik nepremičnino parc. št. 63/2, k. o. X., na kateri stoji stavba G. 2, S., kupil v letu 2008, torej še pred zunajzakonsko zvezo med pravdnima strankama, je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da niso mogle nastati pravne posledice, ki izhajajo iz zunajzakonske skupnosti in so bile predpisane v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) in Družinskem zakoniku (DZ), po katerih predstavlja skupno premoženje zakoncev premoženje, ki je bilo pridobljeno z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze oziroma izvenzakonske skupnosti. Po tožbenih trditvah je tožnica v navedeno nepremičnino v času trajanja zunajzakonske in zakonske zveze vlagala delo in sredstva. Torej je vlagala v posebno premoženje drugega zakonca. Tožnica ni zatrjevala, da bi vlagala delo in sredstva v posebno premoženje toženca in bi lahko zahtevala povračilo povečane vrednosti glede na njen delež na skupnem premoženju (48. člen Stvarnopravnega zakonika; SPZ), niti ni takega zahtevka postavila. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno štelo, da je tožba posledično nesklepčna in posameznih navedb ni mogoče dopolniti v okviru istega tožbenega zahtevka, saj bi morala za sklepčnost zahtevka spremeniti tožbeni zahtevek, kar bi preseglo okvire postopka za odpravo nesklepčnosti (četrti odstavek 318. člena ZPP). Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko je za II. točko izreka zahtevek v tem delu zavrnilo.

7Tožeča stranka v pritožbi podaja pritožbene novote in zatrjuje, da sta pravdni stranki vlagali v hišo na sporni parceli na podlagi dogovora in da sta z vlaganji spremenili stanje in vrednost nepremičnine v taki meri, da je prišlo do spremembe identitete in za novo stvar. Take pritožbene navedbe niso dopustne, tožeča stranka pa v pritožbi niti ne navede, zakaj jih ni podala že v postopku na prvi stopnji oziroma ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti pravočasno (337. člena ZPP). Prav tako ne navede, zakaj ni navedla že v postopku na prvi stopnji, da sta pravdni stranki sklenili dogovor, da bo hiša na naslovu G. 2, S., del njunega skupnega premoženja. Tudi te pritožbene navedbe so sedaj prepozne.

8Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrnilo tudi zahtevek za izstavitev primerne listine, sposobne za vpis v zemljiško knjigo, saj tožeča stranka ni postavila trditev, da sta stranki sklenili zavezovalni posel.¹ Ker je šlo za odpravljivo nesklepčnost, je sodišče tožečo stranko s sklepom pozvalo, naj v roku tožbo popravi in dopolni tako, da bo sklepčna, česar tožeča stranka ni storila. Prvostopenjsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je zahtevek tudi v tem delu zavrnilo. Pritožbene navedbe o tem, da naj bi zakonca sklenila dogovor, da bo hiša del njunega skupnega premoženja, so prepozne (337. člen ZPP).

9Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti ter izpodbijani del sodbe potrditi (353. člen ZPP).

¹ Kadar gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, kar lastninska pravica, ki je pridobljena z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze ali življenjske skupnosti zakoncev je, zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ni potreben, saj se z zemljiškoknjižni vpis opravi na podlagi pravnomočne sodbe o obstoju skupne lastnine.