UPRS Sodba I U 2340/2017-17

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota ... (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom zavrnil zahtevo tožnice za priznanje statusa stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku zoper zavezanca A.A.. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da gradbeni inšpektor v inšpekcijskem postopku na pobudo tožnice obravnava sum neskladne gradnje dveh lesenih teras na objektu, ki meji na njeno parcelo. Če inšpektor ugotovi neskladno gradnjo, ki se izvaja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, postopa po 153. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Z izdajo odločbe po navedenem členu po presoji gradbenega inšpektorja pravice in pravne koristi tožnice ne bi bile prizadete; njen pravni položaj se ne bi spremenil ter enako velja, če gradbeni inšpektor neskladne gradnje ne bo ugotovil. Tožnici ne bo kršena pravica iz 22. člena Ustave, saj lahko svoje pravice zaščiti v postopkih pred drugimi organi ali sodišči. Z odločitvijo inšpektorja se ne posega v pravice tožnice do zasebne lastnine, nočnega miru in do varnosti, saj navedena dejanja pomenijo motenje posesti, kar lahko uveljavlja tožnica v sodnem postopku. Zatrjevane manjvrednosti nepremičnine pa tudi ni mogoče uveljavljati v inšpekcijskem postopku. Tožnica se v zahtevi sklicuje tudi na kršitev Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje mestnega jedra ..., ki je prenehal veljati 25. 12. 2009. Zaradi suma kršitev v zvezi z gradnjo plinskega dimnika, izvedbo plinske instalacije, emisijami v okolje in posegi na spomeniško zaščitenem objektu so bile prijave posredovane pristojnim inšpekcijam in jih gradbeni inšpektor ni obravnaval. Kršitve pravic pa je tožnica tudi samo zatrjevala, ne pa tudi izkazala. Tožnica ni izkazala pravnega interesa za sodelovanje v postopku v smislu 43. člena ZUP. Zatrjevano zmanjšanje tožničinih pravic izhaja iz posledic uporabe domnevno neskladne gradnje, kar pa je lahko v primeru izdaje inšpekcijske odločbe samo posredna korist za tožnico.

2Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 20. 9. 2017 zavrnilo tožničino pritožbo zoper izpodbijani prvostopenjski sklep.

3Tožnica v tožbi navaja, da je v pobudi za inšpekcijski nadzor in dopolnitvah, vloženih v maju in juniju 2017, zatrjevala, da na sosednji vrstni stavbi na parc. št. 1667 k.o. ... obstojijo: kovinsko-lesena terasa v izmeri cca 28 m2 v atriju v prvem nadstropju objekta, lesena pohodna streha – terasa v izmeri 90 m2 na sredinskem delu istega objekta in frčada z vrati na strešini zahodnega dela istega objekta, ter da za te objekte ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, čeprav je predpisano, in da tudi izdano uporabno dovoljenje uporabe teras ne dovoljuje; da je solastnica sosednje vrstne poslovno – stanovanjske stavbe na parc. št. 1669 ... in ki na nelegalni terasi neposredno meji; da iz navedenih nelegalnih delov objekta izvirajo hudi negativni vplivi na njeno nepremičnino: hrup, posegi v zasebnost, ogrožena je stabilnost, požarna varnost, poslabšali so se bivalni in delovni pogoji, jemlje se svetloba, nelegalna gradnja pomeni širitev preko gabaritov, česar pa prostorski akti ne dovoljujejo, tako da se nelegalna terasa približa le na 0,40 m. Tožnica je tako zatrjevala ne le kršitev določb prostorskih aktov, pač pa tudi, da je v vplivnem območju navedenih gradbenih posegov. S tem je izkazala pravni interes za udeležbo v inšpekcijskem postopku, ker svojih pravic, ki ji gredo po predpisih o graditvi objektov, v nobenem drugem postopku ne more varovati.

Tožnica navaja, da je gradbeni inšpektor dolžan v inšpekcijskem postopku glede predmetnih gradenj izvršiti nadzor, ali so izpolnjeni pogoji za gradnjo po 3. in 4. členu ZGO-1, ali so izvedeni v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem, ali so v nasprotju s prostorskimi akti, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo obeh teras za gostinsko in nastanitveno dejavnost. Inšpektorjeva odločitev o teh vprašanjih vpliva na pravni položaj tožnice. Če bi inšpektor postopek ustavil, bi tožnici odvzel možnost varovati svoje pravne koristi glede namenske rabe objekta, ukrepov za zmanjšanje emisij, pravice do odmika od parcelne meje, glede požarne varnosti, mehanske odpornosti in stabilnosti zaradi nevarnosti porušitve. Tožnica pa je v vplivnem območju nelegalnih gradenj.

Tožnica navaja, da so predmetni objekti izvedeni v nasprotju z gradbenim dovoljenjem iz leta 2007 (v nadaljevanju GD), saj so bili prekršeni lokacijski pogoji zaradi gradnje terase, zaradi odmikov, zaradi arhitektonskih pogojev. So tudi v nasprotju s prostorskimi akti. Uporabno dovoljenje glede na izrek dovoljuje le uporabo, skladno z gradnjo dovoljenjem. Tožnica ima pravni interes, da o tem vprašanju odloči inšpektor z odločbo o izreku ukrepa prepovedi uporabe, ker v nobenem drugem postopku v zvezi s tem ne more varovati svojih pravic, npr. do miru in počitka, v zvezi s sodnim postopkom, ki ga je začela zaradi odstranitve terase itd..

Glede na navedeno tožnica meni, da je izpodbijani sklep, ki ji pravice do stranske udeležbe ne prizna, nezakonit. Organ je nepravilno uporabil 43. člen ZUP. Organ pa je tudi kršil pravila postopka, saj sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih ter ga ni mogoče preizkusiti. Z izpodbijanim sklepom je bilo tudi poseženo v tožničine ustavne pravice: do pravnega sredstva, ker ji je odvzeta pravica do pravnih sredstev zoper sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka, do enakega varstva pravic, do poštenega postopka in do zasebne lastnine. Udeležba tožnice v predmetnem inšpekcijskem postopku pa je potrebna tudi zato, ker gradbeni inšpektor zoper inšpekcijskega zavezanca ni izdal še nobene pravilne in zakonite odločbe. Tožnica predlaga izvedbo velikega števila dokazov ter naj sodišče odloči, da se izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne v ponovni postopek, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

4Toženka na tožbo ni odgovorila, posredovala pa je sodišču upravne spise v zadevi.

5Sodišče je tožbo kot strankama z interesom poslalo v odgovor tudi A.A. in B.B., ki pa odgovora nista podala.

6Tožba ni utemeljena.

7Sodišče uvodoma navaja, da je tožnica v tožbi, vloženi 23. 10. 2017, izpodbijala več upravnih aktov ter je bila zato najprej pozvana k vložitvi samostojnih tožb. Ko je tako ravnala, pa je sodišču ostala v predmetni zadevi v reševanju obsežna tožba s prvotnim besedilom (in preko 100 prilogami), ki je obsegala nepregleden preplet navedb, ki so se nanašale na različne, tudi v drugih sodnih postopkih izpodbijane akte in različne inšpekcijske postopke, ter preštevilne neustrezno oblikovane dokazne predloge, tako da je morala biti (ponovno) pozvana k popravi tožbe kot nerazumljive. Popravljeno tožbo je tožnica predložila sodišču v odrejenem roku, 4. 2. 2020, in slednjo sodišče v tem upravnem sporu meritorno rešuje.

8V obravnavani zadevi je sporna odločitev, da se tožnici ne prizna pravice do udeležbe v inšpekcijskem postopku zoper A.A. kot inšpekcijskega zavezanca, v katerem je gradbeni inšpektor na pobudo tožnice obravnaval sum neskladne gradnje na objektu, ki meji na tožničino nepremičnino.

9Po četrtem odstavku 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) ima v postopku inšpektorja položaj stranke v postopku zavezanec; vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke. Vendar je tako v teoriji kot sodni praksi presežena interpretacija četrtega odstavka 24. člena ZIN, da naj bi imel položaj stranke le zavezanec ter da druga oseba ne bi mogla uveljavljati položaja stranskega udeleženca. Ustavno sodišče je v več odločbah, npr. št. Up-3/97 z dne 15. 7. 1999, Up-257/03 z dne 2. 10. 2003 in nasl., odločilo, da se z inšpekcijskimi ukrepi odloča o pravicah, dolžnostih in pravnih interesih nadzorovanih oseb, inšpektorjeva odločitev pa posredno lahko predstavlja tudi korist ali drugačno spremembo pravnega položaja drugih oseb; zaradi tega imajo osebe, katerih pravice ali pravne koristi so z ukrepi inšpekcijskega nadzorstva prizadete, v inšpekcijskem postopku položaj stranskega udeleženca. Takemu stališču je pričela slediti sodna praksa, npr. sodba Vrhovnega sodišča I Up 595/2004 z dne 21. 9. 2005 in nasl., ki prav tako temelji na stališču, da imajo osebe, katerih pravne koristi so z ukrepi inšpekcijskega organa prizadete, v inšpekcijskem postopku položaj stranskega udeleženca (43. člen ZUP)¹.

10Ker ZIN uveljavljanja položaja stranskega udeleženca ne ureja, je treba uporabiti določbe ZUP (drugi odstavek 3. člena ZIN). Po prvem odstavku 43. člena ZUP ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes; pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (drugi odstavek). Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes.

11Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je gradbeni inšpektor ob uporabi 43. člena ZUP tudi obravnaval zahtevo tožnice za priznanje statusa stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku, ki ga je uvedel in vodil na pobudo tožnice in v kateri (z dopolnitvami) je ta zatrjevala, da izkazuje pravni interes za udeležbo v postopku kot solastnica stavbe ..., ki meji na vrstno stavbo ..., na kateri so bili po izdanem gradbenem dovoljenju v letu 2007 izvedeni brez dovoljenja nadaljnji gradbeni posegi, ki z gradbenim dovoljenjem niso bili dovoljeni (dve terasi, plinski dimnik, frčada), uporabno dovoljenje pa je bilo tudi izdano le za poslovno dejavnost restavracija, prenočišča, in ne za kavarniško dejavnost, kot se opravlja. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa in spisne dokumentacije, je tožnica pravni interes utemeljevala z navedbami, da za gradbene posege na objektu na naslovu... veljajo zahteve, predpisane za varstvo naravne in kulturne dediščine tako z izdanim gradbenim dovoljenjem kot z Odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih za območje mestnega jedra Novega mesta (Dolenjski list, št. 12/91, 96/2000, v nadaljevanju Odlok o PUP), ki niso bile spoštovane, dalje, da so se ji poslabšali delovni in bivalni pogoji zaradi hrupa, onesnaženega zraka, izpostavljenosti javnosti, velike bližine, dalje, da je njena nepremičnina izgubila na tržni vrednosti, kršene so njene pravice do reda in miru, gre za poseg v njeno lastninsko pravico. V zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do zasebne lastnine se je tožnica sklicevala na 33. člen Ustave in 73. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). V zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do zasebnosti in osebnostnih pravic se je tožnica sklicevala na 35. člen Ustave, 19. člen Odloka o PUP ter odločbo Ustavnega sodišča Up-741/2012 z dne 2. 7. 2015. V zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do zdravega življenjskega okolja se je tožnica sklicevala na 72. člen Ustave, Zakon o varstvu okolja, Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, prvi in drugi odstavek 75. člena SPZ. Tožnica je izpostavljala tudi pravico do nočnega miru po Zakonu o javnem redu in miru in pravico do varnosti v zvezi s 34. členom Ustave ter 73. členom SPZ. Tožnica se je sklicevala tudi na 73. člen Ustave ter četrti odstavek 4. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine, po kateri je vsak, tudi ona, dolžan varovati kulturne spomenike. Naknadno je tožnica organu poslala še prodajno pogodbo z dne 25. 10. 1994, s katero je tožničin pravni prednik kupil nepremičnino ... še v preostalem deležu.

12Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je organ, ki je ob ugotovitvi, da je bilo za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti objekta oziroma predmetnega dela objekta na naslovu ... izdano v letu 2007 gradbeno dovoljenje, v letu 2008 pa še uporabno dovoljenje za uporabo poslovnega objekta za restavracijo in prenočišča, vodil inšpekcijski postopek po 153. členu ZGO-1 zaradi suma neskladne gradnje, presodil, da tožnica ni izkazala pravnega interesa za vstop v postopek. Po presoji organa tožnica nima pravnega interesa za uveljavljanje ugovorov posega v njeno pravico do zasebne lastnine, do nočnega miru in varnosti, saj gre za motenje posesti, ki ga tožnica lahko uveljavlja v civilnem sodnem postopku. Zatrjevane manjvrednosti nepremičnine tožnica po presoji organa tudi ne more uveljavljati v inšpekcijskem postopku. Glede tožničinega sklicevanja na Odlok o PUP organ navaja, da je prenehal veljati že 25. 12. 2009. Tožničina prijava je bila v delu glede zatrjevanih kršitev v zvezi z gradnjo plinskega dimnika, izvedbo plinske instalacije in emisijami v okolje ter v zvezi s posegi na spomeniško zaščitenem objektu posredovana stvarno pristojnim inšpekcijam, saj takih kršitev gradbeni inšpektor ne obravnava.

13V inšpekcijskem postopku, vodenem na podlagi 153. člena ZGO-1 (zaradi neskladne gradnje), pristojni gradbeni inšpektor, če ugotovi, da se gradnja izvaja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, odredi, da se takšna gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja oziroma prepove uporabo objekta oziroma tistega njegovega dela, ki se uporablja v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja in novega uporabnega dovoljenja. Po točki 12.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 (namreč) neskladna gradnja pomeni, da je za gradnjo oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje sicer izdano, vendar se takšna gradnja oziroma dela izvajajo oziroma so izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, kakor tudi da se objekt, za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi z njim. V inšpekcijskem postopku, vodenem na podlagi 153. člena ZGO-1, inšpektor tako preizkuša materialnopravno pravilnost zavezančevega ravnanja glede izvedbe gradnje in glede uporabe zgrajenega objekta v primerjavi s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja, kar v bistvu pomeni, da gre za ugotavljanje, ali zavezanec ravna v skladu s kogentnimi normami, ki so bile podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja, in ki varujejo javni interes. Poleg zavezanca pa je v postopku kot stranski udeleženec udeležena oseba, katere pravice ali pravne koristi so z ukrepi inšpekcijskega nadzorstva prizadete, če izkaže, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih na zakon ali drug predpis oprtih osebnih koristi. Glede na to so po mnenju sodišča navedbe osebe, ki uveljavlja udeležbo v postopku, lahko podane zgolj v okviru pravnega interesa, ki ga podaja kot oseba, ki uveljavlja udeležbo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja oziroma uporabnega dovoljenja². Upoštevati je namreč treba, da je inšpekcijski nadzor nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov (prvi odstavek 2. člena ZIN); kot tak je zato organiziran in se izvršuje zaradi varstva javnega interesa³. Zato stranski udeleženec s svojo udeležbo ne more presegati varstva svojega pravnega interesa, inšpekcijski postopek pa ne more postati način reševanja sporov med zavezancem in stranskim udeležencem.

14Upoštevaje navedeno je po presoji sodišča inšpekcijski organ pravilno zaključeval, da tožnica pravnega interesa za vstop v inšpekcijski postopek ne more utemeljevati z navedbami, kot jih je podala. Tožnica se je namreč sklicevala na okoliščine, sicer kot posledico zatrjevane nelegalne oziroma neskladne gradnje (poslabšanje delovnih in bivalnih pogojev zaradi hrupa, onesnaženega zraka, kaljenja nočnega miru, izpostavljenosti javnosti, bližine, izgubo tržne vrednosti njene nepremičnine), ki pa se obravnavajo v okviru sosedskega prava kot motenje oziroma posegi v izvrševanje lastninske pravice soseda⁴. Po prvem odstavku 73. člena SPZ morajo namreč zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepremičnin lastniki teh nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode; pravno varstvo iz naslova sosedskega prava pa se zagotavlja v civilnem sodnem postopku. Varstvo pred zatrjevanim motenjem javnega reda in miru ter varnosti se uveljavlja s prijavo prekrškovnemu organu, ki je stvarno pristojen. Gradbeni inšpektor je pravilno presodil tudi tožničine navedbe o posegih z gradnjo plinske instalacije in emisijami v okolje, požarni ogroženosti in statični stabilnosti ter varovanjem spomeniško zaščitenega objekta, da tožnicami z njimi pravnega interesa za vstop v postopek gradbenega inšpektorja ne izkazuje, saj gre za navedbe, za obravnavo katerih so stvarno pristojne druge inšpekcije.

15Na tožbene navedbe o tem, kakšen bi moral biti obseg nadzora gradbenega inšpektorja v obravnavanem primeru, sodišče odgovarja, da je ob ugotovitvi, da je bilo za gradbene posege na objektu ... v letu 2007 pridobljeno gradbeno dovoljenje (za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti objekta v poslovno namembnost – prenočišča z restavracijo) ter v letu 2008 uporabno dovoljenje, imel podlago za vodenje postopka na podlagi 153. člena ZGO-1 ter v tem okviru, kot je sodišče predhodno že navedlo, za nadzor nad tem, ali inšpekcijski zavezanec ravna v skladu s kogentnimi normami, ki so bile podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja, in ki varujejo javni interes. Pri tem sodišče dodaja, da ima inšpektor procesno diskrecijo, da na podlagi vsebinske presoje dejstev, ki jih razbere iz prijav, pobud itd., ter povezanih dejstev in okoliščin, ki jih ugotovi, oceni, ali obstajajo razlogi, zaradi katerih bi lahko bil prizadet javni interes, in se odloči, ali bo inšpekcijski postopek sploh začel ali ne, in v zvezi s kakšno kršitvijo iz okvira njegove stvarne pristojnosti. Kadar določena pravna norma varuje sočasno tudi enega ali več različnih zasebnih interesov, je zasebni interes pravno varovan, če je v okviru te pravne norme mogoče ugotoviti upravičenje posameznika, da se njegovi zasebni interesi pri odločanju upoštevajo⁵. Ker podlago za predmetno gradbeno dovoljenje predstavljajo pravne norme, na katere soglasjedajalci opirajo svoja soglasja, ter prostorski akt, Odlok o PUP, je (bila) predmet inšpektorjevega preverjanja v inšpekcijskem postopku skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem in (uporabljenimi) normami, upoštevaje tudi izdano uporabno dovoljenje in določbe ZGO-1, ki njegovo izdajo urejajo (npr. 95. člen). V okviru navedb, ki bi se nanašale na te norme, se je tožnica v svojih prijavah v bistvenem sklicevala na določbe Zakona o varstvu kulturne dediščine in Odloka o PUP, ki varujejo naravno in kulturno dediščino, v delu glede varovanih objektov v spomeniški celoti ..., po katerih se ne smejo presegati horizontalni in vertikalni gabariti, naklon in tip strehe, in zatrjevala med drugim, da so s posegi na (sosednji) stavbi ..., ki je kulturni spomenik, vse navedene zahteve kršene, da je vprašljiva stabilnost in požarna varnost kulturnega spomenika, ter da se z uporabo te stavbe za gostinsko dejavnost poslabšujejo delovni in bivanjski pogoji uporabe njene nepremičnine, vrstne stavbe ... V zvezi z navedbami tožnice, da se z uporabo stavbe ... poslabšujejo pogoji uporabe njene nepremičnine, se je sodišče že v 14. točki obrazložitve opredelilo, da gre za motenje oziroma posege, ki se obravnavajo v okviru sosedskega prava ter se varstvo pred njimi uveljavlja v sodnem, pravdnem postopku. S sklicevanjem na pravne norme, namenjene varstvu in ohranjanju kulturne dediščine, pa po presoji tožnica tudi ne izkazuje pravnega interesa za vstop v inšpekcijski postopek gradbenega inšpektorja, saj iz izpostavljenih pravnih norm ne izhaja, da so namenjene zaščiti zasebnega interesa, nasprotno, namenjene so ohranitvi in nekrnitvi kulturne dediščine. Tudi kolikor se tožnica sklicuje na četrti odstavek 4. člena ZVKD-1, po katerem je vsakdo dolžan ohranjati dediščino v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, po presoji sodišča s tem ne izkazuje pravnega interesa za udeležbo v postopku gradbenega inšpektorja, pač pa je dolžna glede morebitnih nedopustnih posegov itd. podati prijavo pristojnemu organu; po 109. členu ZVKD-1 pa nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov in drugih aktov, ki se nanašajo na varstvo, opravlja inšpektor, pristojen za dediščino⁶. Glede na to sodišče presoja kot neutemeljene tožničine navedbe, da je o njenem pravnem interesu za vstop v inšpekcijski postopek odločeno nepravilno.

16Poleg tega tožnica s tožbenimi navedbami dejstev in okoliščin izrazito presega navedbe, na katere je opirala trditve o pravnem interesu za udeležbo v postopku v vlogah gradbenemu inšpektorju; v teh primerih gre za nedovoljene tožbene novote (52. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Gre za veliko število (novih), torej nedovoljenih navedb: da sosednja nepremičnina tožnici odvzema svetlobo; da uporabno dovoljenje teras ne dovoljuje, ker so te le vrisane v PID, niso pa navedene v izreku uporabnega dovoljenja; da je tožničina nepremičnina v vplivnem območju; da bi tožnica v inšpekcijskem postopku varovala svoje pravne koristi, ki se nanašajo na namensko rabo objekta, pravico do odmika od parcelne meje 4 m po Odloku o PUP, četrtem odstavku 74. člena, ukrepe za preprečevanje širjenja požara na njen objekt, dostope in površine za gašenje in reševanje, na mehansko odpornost in stabilnost zaradi nevarnosti porušitve in s tem poškodovanja tožničine nepremičnine ter da je to razvidno iz PGD (ter naj sodišče to listino vpogleda); da so prekršeni lokacijski pogoji iz točke I. 1. izreka gradbenega dovoljenja, pogoji o odmikih iz I. 2. točke gradbenega dovoljenja, arhitektonski pogoji v točki I. 5. gradbenega dovoljenja, 79. člen Odloka o PUP o odmiku. Glede na to so brez podlage in neutemeljene tožbene navedbe, da je izpodbijani sklep nezakonit, ker ji ne omogoča varovati pravnih interesov na podlagi predpisov o graditvi objektov, ob tem ko jih v nobenem drugem postopku ne more varovati, kajti s takimi navedbami pravnega interesa za vstop v inšpekcijski postopek tožnica ni niti utemeljevala. Po 43. členu ZUP pa mora oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes, ter v zvezi s tem organ nima dolžnosti.

17Tudi glede navedb, da tožnica izkazuje pravni interes za udeležbo v inšpekcijskem postopku, ker – brez zanjo ugodne odločitve - ne more učinkovito varovati svojih pravic v drugih postopkih, ki jih je začela ali podala zanje prijavo (prekrškovni, pravdni z zahtevkom na odstranitev terase), sodišče sodi, da so neutemeljene. Tožnica za take trditve tudi ni navedla pravne podlage. Še toliko bolj neutemeljene pa so tožbene navedbe, da je udeležba tožnice v inšpekcijskem postopku potrebna, ker gradbeni inšpektor zoper inšpekcijskega zavezanca ni izdal še nobene pravilne in zakonite odločbe; tudi če bi tožnica izkazala pravni interes za vstop v postopek, bi lahko v njem sodelovala zaradi pravnega varovanja svoje zasebne koristi, in ne da bi mogla izposlovati ali izsiliti zanjo ugodno odločitev, ki bi spremenila pravni položaj inšpekcijskega zavezanca; takega položaja stranski udeleženec že po naravi inšpekcijskega postopka ne more imeti, saj ni legitimiran za varstvo javnega interesa, ki je temelj za to, da se inšpekcijski postopek vodi⁷.

18Sodišče kot neutemeljene presoja tudi tožbene navedbe, da je tožnici z izpodbijanim sklepom poseženo v njene ustavne pravice: do pravnega sredstva, ker ji je odvzeta pravica do pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka, pravico do enakega varstva pravic, pravico do poštenega postopka in pravico zasebne lastnine. Zatrjevanih posegov v svoje ustavne pravice niti ni obrazložila ter njenih navedb v tej smeri ni mogoče preizkusiti in tako tudi ne sprejeti njenih navedb kot utemeljenih. Le kolikor zatrjuje, da ji je odvzeta pravica do pravnih sredstev, to obrazloži z izgubo pravice do pravnih sredstev zoper sklep o ustavitvi postopka. Vendar ji tudi v tem sodišče ne pritrjuje. Ni namreč mogoče osebam priznavati pravice do stranske udeležbe samo zato, da bi lahko izpodbijale sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka. Poleg tega se s sklepom o ustavitvi postopka inšpekcijski postopek konča, ker ni več javnega interesa za njegovo nadaljevanje, saj je inšpektor ugotovil, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa (28. člen ZIN). Pri tem pa ni videti pravnega interesa, ki bi utemeljeval tožbo takega stranskega udeleženca, s katero bi ta želel inšpektorja na podlagi sodbe sodišča prisiliti k nadaljevanju postopka, ki ga inšpektor vodi v javnem interesu. Na podlagi tožbe stranskega udeleženca, ki z ustavitvijo postopka ni zadovoljen, po definiciji pa lahko varuje le svoj zasebni interes, je tako odločanje sodišča v upravnem sporu vprašljivo; za varstvo svojih pravno varovanih zasebnih interesov ima tak stranski udeleženec možnost sodnega varstva v pravdi, zato je uporaba inšpekcijskih postopkov in upravnega spora v ta namen sistemsko in tudi ustavno vprašljiva. Upravni spor tudi ni namenjen reševanju sporov med morebitnimi različnimi strankami inšpekcijskega postopka z nasprotujočimi interesi, saj je za spore med temi osebami pristojno sodišče splošne pristojnosti v okviru medsebojnih civilno pravnih pravic; zato je razvoj prakse v smeri preoblikovanja upravnega spora iz javnopravnega spora med državo in naslovnikom akta v kvazipravdno odločanje o zasebnopravnih sporih med osebami, ki želijo svoje zasebne interese uveljavljati preko inšpekcijskega postopka, omejevati.⁸

19Sodišče tožnici tudi ne pritrjuje, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti. Po presoji sodišča sklep vsebuje vsa odločilna dejstva ter relevantno pravno podlago ter ga je sodišče moglo preizkusiti. Sklep se sklicuje na 24. člen ZIN, 43. člen ZUP ter 153. člen ZGO-1. Tožničine navedbe, s katerimi je ta zatrjevala pravni interes za vstop v postopek, pa je zavrnil z obrazložitvijo, ki jo je sodišče povzelo v 12. točki obrazložitve te sodbe.

20Ker je sodišče po navedenem presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene, ugotovilo pa tudi ni kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

21Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, na seji, na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Tožnica je predlagala večje število dokazov, ki pa so uveljavljani nesistematično, nesubstancirano ter ponavljajoče, tako da so pri vsakem posameznem tožbenem sklopu uveljavljani vsi, pretežno vedno isti dokazni predlogi. Kolikor je mogoče, se sodišče do njih opredeljuje, kot sledi. V zvezi s tožničinim predlogom za vpogled v listine predmetnih upravnih spisov, sodišče odgovarja, da upravne spise ob reševanju tožbe vedno vpogleda ter ob upoštevanju listin (in v okviru tožbenih navedb) preizkusi zakonitost izpodbijanega akta. Vpogled v listine druge upravne zadeve – o inšpekcijskem postopku zoper zavezanca A.A. – za odločitev v obravnavani zadevi, katere predmet je odločanje o tožničini zahtevi za priznanje statusa stranske udeleženke, ni pomemben; tako tudi ne v posamezne navedene listine, fotografije gradbenega dovoljenja, zapisnikov z ogledov, razni dopisi itd.. Prav tako niso za odločitev pomembne posamezne listine v drugi inšpekcijski zadevi - zaradi uporabe objekta brez uporabnega dovoljenja po Zakonu o gostinstvu. Da gre pri stavbah ... (v solasti tožnice) ... (z zatrjevanimi nelegalnimi oziroma neskladnimi gradbenimi posegi) za vrstni stavbi, ki neposredno mejita, pa ni niti sporno ter dokazovanje (s kopijo katastrskega načrta) ni potrebno, prav tako ni sporno lastništvo stavb ter dokaz z zemljiškoknjižnimi izpiski ni potreben. Za odločitev sodišču tudi ni bilo potrebno pribavljati upravnih spisov v zadevah izdaje gradbenega dovoljenja in uporabnega dovoljenja za objekt ..., kar izhaja že iz razlogov te sodbe, torej ker je sodišče presojalo odločitev gradbenega inšpektorja, da se tožnici zaradi neizkazanega pravnega interesa statusa stranske udeleženke v inšpekcijskem postopku ne prizna. Tožnica je predlagala še ogled na kraju samem, vendar dokaznega predloga ni posebej obrazložila; tudi izvedbo tega dokaza sodišče zavrača, saj za presojo pravilnosti odločitve o tožničini zahtevi za udeležbo v inšpekcijskem postopku ni pomemben. Katera pravno relevantna dejstva bi tožnica dokazovala s svojim zaslišanjem in zaslišanjem še drugih strank, pa prav tako ni navedla ter gre za nesubstanciran dokazni predlog. Dokazi v zvezi z uveljavljanimi nedopustnimi novimi dejstvi pa že po zakonu izrecno niso dovoljeni (52. člen ZUS-1).

22O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem sodišče, kadar (med drugim) tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

¹ Čeprav obstajajo tudi kritična stališča, po katerih interpretacija sodne prakse ne more biti do te mere ekstenzivna, da bi nasprotovala temeljnim značilnostim inšpekcijskega postopka, in po katerih udeležba tretjih oseb ne sme ovirati uresničevanja ciljev inšpekcijskega postopka, zato je treba procesno varstvo interesov, ki se jim potencialno lahko dopusti udeležba v inšpekcijskem postopku, omejiti zgolj na vsebino tega varstva. Stranski udeleženec, ki v inšpekcijskem postopku varuje svoje pravne koristi, ne more s svojimi procesnimi predlogi in vlogami varovati javne koristi ali s pravnimi sredstvi uveljavljati drugačne vsebine te javne koristi, saj za to nima pravnega interesa. Pri tem je sodna praksa v določenih primerih odstopala od takih omejitev, vendar je to vodilo v obremenjevanje in neučinkovitost inšpekcijskih postopkov za varstvo javnega interesa, zato je to tudi z vidika teleološke razlage ZIN in ZUP glede stranske udeležbe v inšpekcijskih postopkih mogoče kritično ovrednotiti. Tako mag. Matjaž Remic v Inšpekcijski nadzor, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2016, str. 216; primerjaj tudi 17. in 18. točko obrazložitve te sodbe.
² Po 11. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je uporabno dovoljenje odločba, s katero tisti upravni organ, ki je za gradnjo izdal gradbeno dovoljenje, na podlagi poprej opravljenega tehničnega pregleda, dovoli začetek uporabe objekta; po 11.1. točki istega odstavka je tehnični pregled pregled zgrajenega oziroma rekonstruiranega objekta, s katerim se ugotovi, ali je objekt zgrajen oziroma rekonstruiran v skladu z gradbenim dovoljenjem in ali bo izpolnjeval predpisane bistvene zahteve;
³ tako odločba Ustavnega sodišča št. Up-3/97 z dne 15. 7. 1999
⁴ Tožničina stavba ... pa je nesporno (vseskozi) vrstna nepremičnina, za sosednji objekt z zatrjevanimi nelegalnimi oziroma neskladnimi posegi ... pa je bilo v letu 2007 izdano gradbeno dovoljenje za njegovo rekonstrukcijo in kot za namembnost gostinsko dejavnost, in v letu 2008 še uporabno dovoljenje, torej za z Odlokom o PUP dovoljeno terciarno dejavnost.
⁵ Tako odločba Ustavnega sodišča Up-741/12 z dne 2. 7. 2015
⁶ V izpodbijanem sklepu sicer organ ne bi mogel zavračati sklicevanja na Odlok o PUP, ker je že prenehal veljati, vendar pa je ob tem pravilno presodil, da za nadzor nad varovanjem spomeniško zaščitenega objekta gradbeni inšpektor ni stvarno pristojen
⁷ Tako mag. Matjaž Remic v Inšpekcijski nadzor, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2016, str. 217
⁸ Tako dr. Erik Kerševan v Inšpekcijski nadzor, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2016, str. 55, 50