VSM Sklep IV Kp 27742/2016

Pritožba pooblaščenke oškodovane družbe S. d.o.o., K., L. se kot neutemeljena zavrne.

1Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom I K 27742/2016 z dne 16. 1. 2020 na podlagi prvega odstavka 437. člena v zvezi z drugim odstavkom 277. člena in 429. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrglo obtožni predlog, ki ga je zoper obdolženega S.G. vložilo Okrožno državno tožilstvo v Mariboru 3. 2. 2017 in ga 9. 10. 2017 spremenilo, v njem pa mu je očitalo storitev kaznivega dejanja tatvine iz drugega v zvezi s prvim odstavkom 204. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po prvem odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona in potrebni izdatki ter nagrada zagovornika obdolženega S.G. proračun. Obtožni predlog je zavrglo z obrazložitvijo, da ni zahteve upravičenega tožilca, saj je državni tožilec obtožni predlog zoper obdolženca umaknil, prava oškodovanka v obravnavani zadevi pa je gospodarska družba S. d.o.o., ki je samostojna gospodarska družba, ne pa družba S.Ž. d.o.o., ki je prevzela kazenski pregon zoper obdolženca, zato slednja ni upravičena tožilka.

2Zoper sklep se je pritožila pooblaščenka oškodovane družbe S. d.o.o., L.. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep spremeni tako, da dopusti nadaljevanje kazenskega pregona zoper obdolženega S.G. in da pozove pravo oškodovanko - družbo S. d.o.o., K., L., da zoper obdolženca zaradi obravnavanega kaznivega dejanja prevzame kazenski pregon.

3Pritožbo je pritožbeno sodišče obravnavalo, ker je oškodovana družba po prvem odstavku 399. člena ZKP do nje upravičena, a je ugotovilo, da pritožba ni utemeljena.

4Pritožba navaja, da je sodišče prve stopnje gospodarsko družbo S.Ž. d.o.o. pozvalo, da sporočijo sodišču, ali prevzemajo kazenski pregon, potem ko je državni tožilec umaknil obtožni predlog zoper obdolženega S.G., družba S.Ž. d.o.o. pa je sodišču 3. 9. 2018, nato pa še 7. 2. 2019 sporočila, da je lastnik lokomotive in s tem oškodovanka gospodarska družba S. d.o.o., ki je samostojna gospodarska družba. Navaja še, da je prava oškodovanka šele z izdajo sklepa sodišča prve stopnje z dne 16. 1. 2020 izvedela, da je sodišče obtožni predlog zavrglo in ni imela možnosti sodelovanja v postopku, ker je sodišče ni pozvalo k prevzemu kazenskega pregona.

5Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da obtožni predlog zavrže, ker ni zahteve upravičenega tožilca in je postopek tekel na podlagi izjave neprave oškodovanke, da nadaljuje kazenski pregon zoper obdolženca. ZKP ureja primere, ko oškodovanec ni obveščen o tem, da je državni tožilec odstopil od pregona. V četrtem odstavku 60. člena določa, da sme oškodovanec, ki ga sodišče ni obvestilo o tem, da je državni tožilec odstopil od pregona, dati svojo izjavo za nadaljevanje pregona pred pristojnim sodiščem v tridesetih dneh od dneva, ko je izvedel, da je državni tožilec odstopil od pregona, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe drugega do četrtega odstavka 61. člena tega zakona. V drugem odstavku 61. člena ZKP med drugim določa, da dovoli predsednik senata sodišča prve stopnje vrnitev v prejšnje stanje oškodovancu, ki ni bil v redu povabljen ali je bil v redu povabljen, vendar iz opravičenih razlogov ni mogel priti na glavno obravnavo, na kateri je bila zaradi umika obtožnice državnega tožilca izdana sodba, s katero je bila obtožba zavrnjena, če oškodovanec v osmih dneh po prejemu sodbe prosi za vrnitev v prejšnje stanje in če v tej prošnji izjavi, da nadaljuje pregon; v tem primeru se razpiše nova glavna obravnava in s sodbo, izdano na podlagi nove glavne obravnave, razveljavi prejšnja sodba, v tretjem odstavku 61. člena pa, da se v primerih iz prejšnjega odstavka uporabijo določbe tretjega in četrtega odstavka 58. člena tega zakona. Tretji odstavek 58. člena ZKP določa, da se po treh mesecih od dneva zamude ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje stanje.

6ZKP torej določa, kako ravna oškodovanec, ki ga sodišče ni obvestilo o tem, da je državni tožilec odstopil od pregona. Svojo izjavo za nadaljevanje pregona mora podati pred pristojnim sodiščem v tridesetih dneh od dneva, ko je izvedel, da je državni tožilec odstopil od pregona, sodišče pa v tem primeru smiselno uporabi določbe, ki urejajo institut vrnitve v prejšnje stanje. Pritožba sicer pravilno navaja, da je sodišče o odstopu od pregona obvestilo napačno družbo in da je ta sodišču sporočila, kdo je lastnik lokomotive in prava oškodovanka v obravnavani zadevi, a navedeno ne spremeni dejstva, da prava oškodovanka ni sodišča obvestila, da nadaljuje pregon. Sodišče prve stopnje pa pritožbe oškodovanke zoper sklep, s katerim je obtožni predlog zavrglo, glede na njene navedbe utemeljeno ni obravnavalo kot prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje. Ne le, da takšne prošnje (po drugem odstavku 61. člena ZKP) oškodovanka v pritožbi ne podaja, temveč niti ne trdi, da je šele sedaj izvedela, da je državni tožilec odstopil od pregona (po četrtem odstavku 60. člena ZKP poda oškodovanec izjavo za nadaljevanje pregona v tridesetih dneh od dneva od dneva, ko je izvedel, da je državni tožilec odstopil od pregona), temveč navaja le, da je šele z izdajo sklepa z dne 16. 1. 2020 izvedela, da je sodišče zavrglo obtožni predlog.

7Po obrazloženem je pritožbeno sodišče, ker je sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, o pritožbi odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8Odločba o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker ne gre za nobenega od primerov, v katerih ZKP oškodovancu zaradi neuspešne pritožbe nalaga plačilo sodne takse.