VSL Sklep I Cp 1562/2020

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z dodatnim sklepom o dedovanju z dne 30. 1. 2020:

- ugotovilo, da v zapuščino poleg premoženja, navedenega v sklepu o dedovanju Okrajnega sodišča na Jesenicah opr. št. D 104/98 z dne 24. 11. 1999, na podlagi delne odločbe Upravne enote na Jesenicah, štev. 000/97 z dne 16. 6. 2004, delne odločbe Upravne enote na Jesenicah, štev. 000/97 z dne 3. 5. 2005, delne odločbe Upravne enote na Jesenicah, štev. 000/97 z dne 18. 5. 2005, delne odločbe Upravne enote na Jesenicah, štev. 000/97 z dne 15. 1. 2007, delne odločbe Upravne enote na Jesenicah, štev. 000/97 z dne 1. 3. 2007, delne odločbe Upravne enote na Jesenicah, štev. 000/97 z dne 2. 3. 2007, delne odločbe Upravne enote na Jesenicah, štev. 000/97 z dne 23. 10. 2007, odločbe Upravne enote na Jesenicah, štev. 000/97 z dne 14. 1. 2009, delne odločbe Upravne enote na Jesenicah, štev. 000/97 z dne 28. 11. 2011, odločbe Upravne enote na Jesenicah, štev. 000/97 z dne 11. 1. 2012, delne odločbe Upravne enote na Jesenicah, štev. 000/97 z dne 15. 2. 2012, odločbe Upravne enote na Jesenicah, štev. 000/97 z dne 13. 3. 2013, delne odločbe Upravne enote na Jesenicah, štev. 000/97 z dne 18. 9. 2013, delne odločbe Upravne enote na Jesenicah, štev. 000/97 z dne 3. 12. 2013, delne odločbe Upravne enote na Jesenicah, štev. 000/97 z dne 6. 3. 2014, delne odločbe Upravne enote na Jesenicah, štev. 000/97 z dne 11. 2. 2015, odločbe Upravne enote na Jesenicah, štev. 000/97 z dne 29. 12. 2015 in odločbe Upravne enote na Jesenicah, štev. 000/97 z dne 2. 3. 2016, sodijo premoženjske pravice, to je skupna lastnina na nepremičninah/parcelah, ki so naštete v nadaljevanju iste točke izreka (vse točka I izreka),

- za dediča v točki I izreka sklepa navedenih premoženjskih pravic, ki so bile zapustnici vrnjene kot članici Agrarne skupnosti K., ki to premoženje deduje v naravi, razglasilo zapustničinega nečaka A. A. roj. ...(točka II izreka),

- zemljiški knjigi odredilo, da se pri zapustnici pripadajoči skupni lastnini (na nepremičninah, ki so v nadaljevanju iste točke izreka naštete) vknjiži skupna lastnina za dediča A. A. (točka III izreka).

2Zoper omenjeni sklep se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje dedič A. A., ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Z izpodbijano odločitvijo sodišča se ne strinja, saj izhaja iz neresničnega zapisa v točki 4 obrazložitve, da je podal izjavo o tem, da sprejema svoj dedni delež in da bi zapustničine premoženjske pravice rad dedoval v naravi. Takšne izjave nikoli ni podal, ampak jo je brez njegove vednosti, pooblastila ali odobritve in mimo njegove volje podal na naroku dne 30. 1. 2020 odvetnik B. B., ki je s tem prekoračil in zlorabil njegova pooblastila. Poudarja, da je pravni laik in da se je o svojih pravicah v zvezi s tem pozanimal šele naknadno, ko je do takšne zlorabe prišlo. Na zapuščinski obravnavi dne 12. 12. 2019 je v navzočnosti odvetnika in sodnice ves čas poudarjal, da zaradi nizke pokojnine nima toliko denarja, da bi plačeval sodno takso v znesku skoraj 500,00 EUR, poleg tega pa še davek več kot 2.000,00 EUR. Zaradi tega ni bil zainteresiran za prevzem dediščine, kar je povedal sodnici in odvetniku B. B. Sklicuje se na drugi odstavek 123. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju in poudarja, da se v zapisnik med drugim vpisujejo tudi izjave strank in njihovi predlogi ter odločbe sodišča na narokih. Vsaj glede prvo in drugo navedenega ta določba ni bila spoštovana. Nihče ga ni opozoril, da bo sodišče v primeru njegovega izostanka z naroka štelo, da sprejema svoj dedni delež. Na takšne pravne posledice dejanj sodišča bi moral biti tudi izrecno poučen. Po določbi prvega odstavka 208. člena Zakona o dedovanju mora podpisati tudi dedič sam. Res je bil B. B. njegov pooblaščenec na podlagi deset let starega danega pooblastila, ko ta postopek sploh še ni tekel. Ker je star 75 let, je v vsem tem času že pozabil, da ga je kdaj podpisal. Z njegovo netočno in neresnično izjavo, da sprejema zapuščino, je odvetnik prekoračil pooblastilo in zlorabil meje zaupanja, zaradi česar mu pooblastilo tudi preklicuje. Iz vsebine pooblastila v spisu na nobenem mestu ni razvidno, da bi ga pooblastil za kakršnokoli podajanje dednih izjav. Če bi ga že pooblastil za podajanje takšne izjave, pa ga ni, bi se moral zlasti o bistvenih okoliščinah o tem nedvomno predhodno posvetovati z njim in dobiti izrecno pooblastilo, česar pa ni storil. Pritožnik poudarja, da je izjava volje veljavna, če ni delna ali pogojna, če ni omejena z rokom ali bremenom in če je bila podana brez napak volje. Pooblaščenec je prekoračil pooblastilo, na kar bi moralo sodišče paziti po uradni dolžnosti, zaradi česar ne more predstavljati prave in pristne volje (pritožba se sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča II Ips 377/2003 ter odločbo VSL I Cp 833/2017). Res je, da se ni udeležil nadaljevanja obravnave dne 30. 1. 2020, saj je iz nevednosti mislil, da bo sodišče štelo, da dednega deleža ne bo sprejel.

3Pritožba ni utemeljena.

4Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi z dne 30. 1. 2020 je razvidno, da je pooblaščenec pritožnika (ki sam na omenjeni narok ni pristopil) izjavil, da se slednji priglaša k dedovanju in da bi rad dedoval zapustničine pravice v naravi kot član Agrarne skupnosti K. Na podlagi te izjave in ob ugotovitvi, da so za to izpolnjeni vsi pogoji iz ZPVAS,¹ je nato sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep. Pritožnik (kot bistveno) navaja, da naj bi njegov pooblaščenec s prej omenjeno izjavo na zapuščinski obravnavi prekoračil pooblastilo, ki mu ga je dal, a se s tem ni moč strinjati.

5V skladu z 92. členom ZPP² (ki se v skladu s 163. členom ZD³ smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku⁴) imajo pravdna (procesna) dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila sama stranka. V prilogi A1 se nahaja pritožnikovo pooblastilo dano odvetniški družbi (iz katere je odvetnik, ki je podal izjavo na zapuščinskem naroku), ki je po svoji naravi splošno pooblastilo⁵ in ki po 95. členu ZPP (torej po samem zakonu) odvetnika upravičuje k opravi vseh procesnih dejanj; naštevanje posameznih procesnih dejanj v 1. do 4. točki prvega odstavka 95. člena ZPP ima le eksemplifikativno naravo.⁶ Zato ne drži pritožnikova trditev, da bi moral za dedno izjavo, ki jo je podal na obravnavi dne 30. 1. 2020, odvetniku (odvetniški družbi) dati izrecno pooblastilo.⁷ Sporna izjava je bila dana v okvirih pritožnikovega veljavnega⁸ pooblastila, zaradi česar je sodišče prve stopnje v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa (upoštevaje 92. člen ZPP) pravilno ugotovilo, da je pritožnik izjavil, da sprejema svoj dedni delež in da bi zapustničine premoženjske pravice rad dedoval v naravi kot član Agrarne skupnosti K.⁹ Pritožbeno poudarjanje, da naj bi odvetnik izjavo podal mimo njegove vednosti, volje ali odobritve, prav tako ni prepričljivo. Ker je bila izjava dana v okviru veljavnega pooblastila, velja enako, kot če bi jo podal pritožnik sam,¹⁰ pri čemer morebiten drugačen dogovor med njim in odvetnikom (to je v njunem notranjem razmerju), oziroma njegova morebitna kršitev s strani odvetnika, na to nima nobenega vpliva. Sodišče takšnih morebitnih kršitev notranjega razmerja ne more upoštevati in so lahko zgolj stvar urejanja razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem.¹¹

6Ker je zapuščinsko sodišče pritožnika razglasilo za dediča v posledici izjave o sprejemu njegovega pooblaščenca, podane na zapuščinski obravnavi dne 30. 1. 2020, in ne zato, ker sam osebno na omenjeno obravnavo ni pristopil (in naj bi, kot izhaja iz pritožbe, domnevalo njegovo voljo), je brezpredmetno njegovo pritožbeno navajanje, da ga nihče ni opozoril, da bo sodišče v primeru njegovega izostanka štelo, da prevzema dedni delež. Za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve so enako nebistveni pomisleki, ki naj bi jih pritožnik in njegova sestra¹² glede dedovanja (prevzema dediščine) imela oziroma navedla na zapuščinski obravnavi dne 12. 12. 2019, kot tudi razlogi, zaradi katerih se sam (osebno) zapuščinske obravnave z dne 30. 1. 2020 ni udeležil.

7Na samo veljavnost sporne izjave z dne 30. 1. 2020 ne vpliva niti dejstvo, da dedič v obravnavani pritožbi pooblastilo preklicuje. Preklic za sodišče (v skladu z 99. členom ZPP) učinkuje, ko mu je naznanjen,¹³ kar (z drugimi besedami) pomeni, da učinkuje za naprej. Neprepričljivo je nadalje omenjanje napake volje (to je neobstoja prave in pristne volje), kar pritožnik (prav tako) utemeljuje s pooblaščenčevo prekoračitvijo pooblastila. Do te prekoračitve v konkretnem primeru (kot rečeno) ni prišlo. Poleg tega je moč zaradi napake volje dedno izjavo (tako kot sam dedni dogovor) izpodbijati le s tožbo oziroma v pravdi (138. člen ZD) in ne (v zapuščinskem postopku) s pritožbo zoper (dodatni) sklep o dedovanju.¹⁴ Zmotno je tudi sklicevanje na molk nujnega dediča in (v zvezi s tem) sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 377/2003. Tako kot je Vrhovno sodišče RS pojasnilo v sklepu II Ips 190/2018 z dne 24. 1. 2019, zadeva II Ips 377/2003 (v kateri nujnega dediča ni bilo na zapuščinsko obravnavo niti ni bil pravilno vabljen) ni primerljiva niti s predmetno, saj je bil v njej dedič (to je pritožnik) v postopku na prvi stopnji pravilno zastopan po odvetniku (točneje odvetniški družbi), ki je zanj na zapuščinski obravnavi podal dedno izjavo.

8Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

¹ Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, Uradni list RS, št. 5 /94, s kasnejšimi spremembami.
² Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
³ Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami.
⁴ Glej npr. VSL I Cp 568/2019 z dne 19. 6. 2019.
⁵ Kot to trdi tudi sam pritožnik.
⁶ Glej A. Galič, Pravdni postopek : zakon s komentarjem (redaktorja Lojze Ude in Aleš Galič), GV Založba in Uradni list RS, 2005, 1. knjiga, str. 392 - 393, in VSRS sklep II Ips 190/2018 z dne 24. 1. 2019.
⁷ Glej VSRS sklep II Ips 190/2018 z dne 24. 1. 2019.
⁸ Okoliščina, da je pooblastilo staro deset let, kar izpostavlja pritožba, je za presojo njegove veljavnosti nebistveno. Enako velja za pritožnikovo navajanje, da je zaradi svoje starosti v vmesnem času pozabil, da je pooblastilo kdaj podpisal (kar ob dejstvu, da sta bila na zapuščinski obravnavi dne 12. 12. 2019, prisotna oba, torej pritožnik in njegov odvetnik, tudi sicer ni prepričljivo).
⁹ Prvi odstavek 208. člena ZD, na katerega se sklicuje pritožnik, govori o dedni izjavi, ki jo poda (podpiše) dedič sam ali pa njegov zastopnik (torej ne drži - kot bi bilo to moč razumeti iz pritožbenih navedb - da jo mora v vsakem primeru podati/podpisati dedič sam).
¹⁰ In za njeno veljavnost ni potrebna nobena njena odobritev s strani pooblastitelja (konkretno pritožnika).
¹¹ Glej A. Galič, Pravdni postopek : zakon s komentarjem (redaktorja Lojze Ude in Aleš Galič), GV Založba in Uradni list RS, 2005, 1. knjiga, str. 385.
¹² Neupoštevno je tudi pritožbeno omenjanje kršitev pravic ostalim dedičem oziroma pritožnikovi sestri C. C. Če so ostali dediči menili (oziroma menijo), da so jim bile kršene kakšne pravice in da je zato izpodbijani sklep nezakonit (nepravilen), bi se morali pritožiti sami.
¹³ Glej A. Galič, Pravdni postopek : zakon s komentarjem (redaktorja Lojze Ude in Aleš Galič), GV Založba in Uradni list RS, 2005, 1. knjiga, str. 410, 411.
¹⁴ Glej npr. VSL sklep II Cp 1441/2013 z dne 10. 7. 2013.