VSL Sklep Cst 296/2020

Pritožba se zavrne in se prvostopenjski sklep potrdi.

Izpodbijani sklep

1S sklepom z dne 14. 7. 2020 (procesno dejanje 39, v nadaljevanju p.d.) je sodišče prve stopnje B. B. razrešilo funkcije upravitelja v tem postopku (1. točka izreka). Za novega upravitelja je imenovalo G. G. in ugotovilo, da ta opravlja naloge in pristojnosti upraviteljice preko pravno organizacijske oblike G. G. - odvetnica (2. in 3. točka izreka). V obrazložitvi je zapisalo, da je bilo upravitelju B. B. z odločbo ministrice za pravosodje, št. 000/2014-14 z dne 13. 7. 2020 (v nadaljevanju: Odločba) začasno ustavljeno imenovanje v novih postopkih. Zato je upoštevajoč deveti odstavek 112. člena ZFPPIPP upravitelja razrešilo tudi v tem postopku. Sklep o imenovanju nove upraviteljice je oprlo na prvi odstavek 115. člena in 116. člen ZFPPIPP.

Pritožba upravitelja

2Proti temu sklepu se je upravitelj pravočasno pritožil "iz razloga protiustavnosti določil devetega odstavka 112. člena ZFPPIPP" (p.d. 46). V obrazložitvi je navedel, da je Odločba, ki je oprta na 1. točko drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP nična, saj je v nasprotju s 27. členom Ustave RS, na ničnost pravnih aktov pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Ker je izpodbijani sklep "oprt na deveti odstavek 112. člena ZFPPIPP, je iz istega razloga neustaven. Torej je ničen tudi izpodbijani sklep".

V nadaljevanju so v ležečem tekstu povzete bistvene pritožbene navedbe.

Z Odločbo, ki je tako kot izpodbijani sklep začela učinkovati takoj, so bila pritožniku kršena osnovna pravna jamstva v kazenskem postopku, saj ZKP proti obtožnemu predlogu, ki je bil podlaga za izdajo Odločbe, ne predvideva nobenega pravnega sredstva. Poleg tega je obtožni predlog tudi nesklepčen. Zapis v 112. členu ZFPPIPP pomeni kaznovanje vnaprej, brez možnosti obrambe. Določba drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP je v nasprotju s 14. členom, 49. členom in 74. členom Ustave, saj upravitelja postavlja v neenak položaj v primerjavi z drugimi primerljivi poklici. Ob sklicevanju na Zakon o sodniški službi (ZSS) in Zakon o državnem tožilstvu (ZDT-1) poudarja, da ta dva zakona določata, da je sodnik oziroma državni tožilec suspendiran le v primeru, ko je zoper sodnika oziroma državnega tožilca uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je mogoče izreči kazen zapora več kot dve leti, ter pod pogojem, da predsednik Vrhovnega sodišča RS oziroma generalni državni tožilec da pozitivno mnenje k suspenzu. Za suspenz stečajnega upravitelja pa zadošča, da gre za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, poleg tega pa minister za pravosodje nima diskrecijske pravice presojati konkretnih okoliščin, ki so podane ob uvedbi konkretnega kazenskega postopka zoper stečajnega upravitelja. ZZS in ZDT-1 določata avtomatski suspenz za sodnike oziroma državne tožilce samo v tistih primerih, ko je proti njima uveden kazenski postopek zaradi zlorabe sodniške oziroma državno tožilske funkcije, torej v primerih, ko je zoper njih uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje, povezano z zlorabo njunega poklica. ZFPPIPP pa določa avtomatski suspenz za stečajne upravitelje v vseh primerih, ko je zoper njih uveden kazenski postopek zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, oziroma taksativno določenih kaznivih dejanj, ki so storjene iz malomarnosti, brez izjem. Zato so ti postavljeni v znatno neugodnejši položaj, kot sodniki oziroma državni tožilci. Poleg tega v času suspenza pripada sodnikom in državnim tožilcem tudi nadomestilo plače, stečajni upravitelj pa v celoti izgubi možnost opravljanja dejavnosti, ki jo je do takrat upravljal.

Zakon o odvetništvu (ZOdv), Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in Zakon o notariatu (ZN) urejajo začasno prepoved opravljanja poklica za odvetnike, sodne izvršitelje in notarje. Ti zakoni določajo, da se odvetniku, sodnemu izvršitelju ali notarju, ki je s pravnomočno sodbo obsojen na kazen zapor šestih mesecev ali hujšo kazen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, odvzame pravica do opravljanja poklica, prav tako, pa se jim zaradi disciplinskega postopka, ki je v tej zvezi uveden, do konca disciplinskega postopka oziroma najdlje za eno leto izreče začasen ukrep odvzema pravice do opravljanja poklica. Ta ureditev pa je znatno prizanesljivejša od ureditve po ZFPPIPP za upravitelje, saj za začasno ustavitev imenovanja stečajnega upravitelja v novih zadevah zadošča že uvedba postopka oziroma obsodilna sodba v kazenskem postopku za katerokoli kaznivo dejanje, storjeno iz naklepa, odvetnike, sodne izvršitelje in notarje pa doleti ta sankcija le, če jim je izrečena kazen zapora daljša od šestih mesecev. Torej je suspenz stečajnega upravitelja urejen najstrožje. Posebnih razlogov za to, saj se položaj stečajnega upravitelja bistveno ne razlikuje od položaja sodnikov, državnih tožilcev, sodnih izvršiteljev in notarjev pa ni. Ureditev po ZFPPIPP za upravitelje predstavlja kršitev načela enakosti po 14. členu Ustave, kršitev ustavne pravice do svobode dela (49. člen Ustave RS) in svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave RS).

3Glede na gornje pritožbene navedbe je po stališču pritožnika začasna ustavitev imenovanja stečajnih upraviteljev v postopkih insolventnosti in prisilne likvidacije urejena neustrezno. Spregledano je, da je treba vsak poseg v ustavno zagotovljene pravice presoditi z vidika testa sorazmernosti. Zato bi moralo Ministrstvo za pravosodje in v posledici tudi stečajno sodišče zaznati protiustavnost 112. člena ZFPPIPP in podati ustrezne predloge za presojo.

4Pritožnik je tudi navedel, da namerava uporabiti vsa pravna sredstva, da se zadrži izvajanje 112. člena ZFPPIPP ter spremeni v smeri, kot velja za druge osebe v podobnem položaju. Prosil je, naj tudi pritožbeno sodišče poda ustrezno pobudo za ustavno presojo in zadržanje učinkovanje tega člena. Hkrati je predlagal, naj sodišče na podlagi 23. člena Zakona o ustavnem sodišču v povezavi s 156. členom Ustave na lastno pobudo postopek prekine in poda pobudo z oceno ustavnosti in zakonitosti pri Ustavnem sodišču RS.

K odločitvi o pritožbi

5Pritožba ni utemeljena.

6Iz spisa je razvidno, da je Ministrstvo za pravosodje z dopisom št. 000/2014-14 z dne 13. 3. 2020 (p.d. 35) obvestilo sodišče prve stopnje, da je ministrica za pravosodje na podlagi 2. točke šestega odstavka¹ v zvezi s 1. točko drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP 13. 7. 2020 izdala odločbo, s katero je začasno ustavila imenovanje B. B. za upravitelja v novih zadevah. Te odločbe ministrstvo k dopisu ni priložilo, prav tako je k pritožbi ni priložil niti razrešeni upravitelj.

7Po določilu 1. točke drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP mora minister, pristojen za pravosodje, začasno ustaviti imenovanje posamezne osebe za upravitelja v novih zadevah, če je proti njej uveden kazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 108. člena tega zakona² in je v tem postopku obtožnica postala pravnomočna ali je na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava. Obtožnega predloga, ki ga pritožnik omenja v pritožbi, k pritožbi ni predložil, pa tudi v spisu se ne nahaja.

8Po določilu devetega odstavka 112. člena mora sodišče upravitelja, katerega imenovanja v novih postopkih je začasno ustavljeno po drugem odstavku tega člena, razrešiti v vseh postopkih zaradi insolventnosti, v katerih je bil imenovan za upravitelja v treh delovnih dneh po prejemu obvestila o vpisu tega dejstva v evidenco upraviteljev.

9Izpodbijani sklep je torej oprt na deveti odstavek 112. člena ZFPPIPP, ne pa na drugi odstavek istega člena, v katerem pritožnik vidi protiustavnost. V devetem odstavku se nahaja le navodilo sodišču, kako ukrepati v odprtem insolvenčnem postopku, kadar minister upravitelju izreče ukrep začasne ustavitve imenovanja za upravitelja v novih zadevah. Na določilo drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP je torej oprta Odločba, ki jo je izdala ministrica³, ne pa izpodbijani sklep. Pritožnik je sicer navedel, da je posledično neustavno tudi določilo devetega odstavka 112. člena ZFPPIPP, vendar za tako stališče ni ponudil nobenih razlogov. Protiustavnosti tega določila pa pritožbeno sodišče ne zazna.

10Po določilu 23. člena Ustave RS, sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti. Kot rečeno pa sodišče prve stopnje svojega sklepa ni oprlo na drugi odstavek 112. člena ZFPPIPP, pač pa na deveti odstavek istega člena. Zato pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi proti prvostopenjskemu sklepu ne more ugoditi pritožnikovemu predlogu, naj pri Ustavnem sodišču RS sproži postopek za oceno ustavnosti drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP.

11Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pritožnik z nobeno konkretno navedbo ni nasprotoval. Zato je pritožbeno sodišče opravilo le uradni preizkus tega sklepa. Ker pa ob tem ni zaznalo nobenih uradno upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------

¹ 2. točka šestega odstavka 112. člena ZFPPOPP: Minister, pristojen za pravosodje, mora odločiti o začasni ustavitvi imenovanja po drugem odstavku tega člena v treh delovnih dneh po dnevu, ko izve za razlog iz drugega odstavka tega člena.
² Tretji odstavek 108. člena ZFPPIPP: Pogoja iz 7. točke drugega odstavka tega člena (gre za osebo, ki je vredna javnega zaupanja za opravljanje funkcije upravitelja (ne izpolnjuje tisti, za katerega je na podlagi njegovega dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da funkcije upravitelja ne bo opravljal strokovno, pošteno in vestno, ali kdor je bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od teh kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti, pranja denarja, izdaje uradne tajnosti, povzročitve splošne nevarnosti ali izdaje državne tajnosti in kazen še ni bila izbrisana iz kazenske evidence.
³ Pritožnik je v pritožbi na več mestih navedel (6. odstavek na drugi strani, 4. odstavek na tretji strani, 5. odstavek na četrti strani, 3. in 6. odstavek na peti strani izrecno navedel), da ugovarja ustavnosti drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP.