VSC Sklep II Cp 97/2018

Pritožbi se zavrneta in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sme B. B. podaljšati zadržanje na varovanem oddelku D. ... , tudi brez njegovega privoljenja, za dobo sedmih mesecev, to je do 11. 9. 2018.

2Zoper ta sklep je nasprotni udeleženec vložil dve pritožbi, s katerima sklep izpodbija v celoti brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. V obeh pritožbah izraža svoje nestrinjanje s sprejeto odločitvijo sodišča prve stopnje in navaja, da je podaljšanje zadržanja po njegovem mnenju neupravičeno. Izraža željo po vrnitvi v domače okolje. Prosi za ponovno obravnavanje zadeve in presojo njegovih zmožnosti samostojnega življenja in potreb. Navaja še, da ima doma dve muci, ki jih hrani soseda in bi rad ponovno sam prevzel skrb zanju, dodaja pa še, da bo sodišče moralo odgovarjati v primeru pogina katere od njegovih mačk. Nasprotni udeleženec se še sprašuje, kako je mogoče, da si brez njemu znanih vzrokov sodišče vzame pravico, da ga drži zaprtega na varovanem oddelku brez njegove privolitve, zato se bo obrnil tudi na mednarodno sodišča za človekove pravice in zahteval odškodnino za odvzeto svobodo.

3Pritožbi nista utemeljeni.

4Pritožbeno sodišče v skladu s 1. in 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP, ki se v nepravdnem postopku smiselno uporablja v skladu s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) in v zvezi s 1. odstavkom 30. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju: ZDZdr), preizkusi sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se pritožbeno izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., deloma 11. ter iz 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5V tem nepravdnem postopku je predlagatelj predlagal, da se zadržanje nasprotnega udeleženca, ki je bil s sklepom Okrajnega sodišča v Celju z dne 4. 8. 2017 opr. št. Pr 105/2017 sprejet na varovani oddelek D. ... za dobo šestih mesecev, na varovanem oddelku tega socialno varstvenega zavoda podaljša.

6Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom temu predlogu po izvedenem dokaznem postopku, predvsem pa na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca psihiatra dr. R. T., psihiatričnega izvida dr. I. L. z dne 11. 1. 2018 in izpovedi nasprotnega udeleženca, ugodilo in podaljšalo zadržanje nasprotnega udeleženca na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda predlagatelja za dobo sedmih mesecev, to je do 11. 9. 2018, saj je zaključilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za nadaljnje zadržanje.

7Pri odločanju o predlogu za podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda predstavlja materialno pravno podlago določilo 2. odstavka 77. člena ZDZdr, ki določa, da če direktor socialno varstvenega zavoda ugotovi, da je za odvrnitev ogrožanja zaradi vzrokov iz 1. odstavka 74. člena tega zakona nujno potrebno nadaljnje zadržanje v varovanem oddelku, najmanj 14 dni pred potekom roka iz sklepa sodišča predlaga sodišču, da se zadržanje v varovanem oddelku podaljša. V postopku za podaljšanje zadržanja pa se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o sprejemu na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča, kar v tem konkretnem primeru, ko gre za sprejem na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda pomeni smiselno uporabo določil 75.¹ in 74.² člena ZDZdr.

8Pritožbeno sodišče se ob obravnavi pritožb nasprotnega udeleženca zaveda, da je pravica do osebne svobode ena temeljih človekovih pravic in da je zato odvzem in omejitev osebne svobode posameznika zaradi zadržanja na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda, hud poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine kot so: pravica do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS), pravica do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in pravica do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člena Ustave RS). V določenih primerih je takšen poseg nujen bodisi zaradi varovanja drugih oseb (zaradi njihovega ogrožanja življenja ali povzročanja hude škodo), bodisi zaradi posebnega varstva same osebe, ki (nujno) potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju. Zato se zadržanje v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda brez privolitve izvaja le pod pogoji, ki jih določa zakon, z omejitvijo trajanja na najkrajši možen čas.

9Dokazno podprte so ugotovitve in zaključki sodišča prve stopnje, ki jih nasprotni udeleženec s pritožbama niti ni izpodbija, da je pri nasprotnem udeležencu akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma sedaj ni potrebno, pa tudi da ima nasprotni udeleženec hudo moteno presojo realnosti zaradi treh psihiatričnih (duševnih) motenj in sicer osebnostne motnje, residualne shizofrenije ter odvisnosti od več psihoaktivnih snovi. Z golim dokazno nepodprtim vztrajanjem pri svojih trditvah in izpovedi, da bi bil zmožen samostojnega življenja in potreb zunaj varovanega oddelka, nasprotni udeleženec ne more izpodbiti dokazno podprtih ugotovitev in zaključkov sodišča prve stopnje, ki temeljijo predvsem na izvedenskem mnenjem izvedenca psihiatrične stroke dr. T., da ogroža svoje življenje in hudo ogroža svoje zdravje, da je nekritičen do svojega stanja, še zlasti do svoje odvisnosti, da kljub jasnim nasprotnim dokazom o preteklem slabem funkcioniranju izven ustanove, nekritično meni, da bo tokrat vse drugače, da bo uspel funkcionirati, da bo opustil kriminal in droge, da bo zdravila jemal le toliko in takšna kot so mu predpisana, da ta prepričanja niso realna³, kot se je pokazalo tudi ob neuspešni nadzorovani obravnavi, kjer je že po nekaj tednih spet zapadel v stare vedenjske vzorce, vključno z opijanjem in zlorabo zdravil, da bi prepuščen samemu sebi zagotovo zopet nadaljeval s takšnim vedenjem, s čimer pa bi se dejansko vsaj posredno, pa tudi neposredno, ogrožal, da bi svoje življenje ogrožal zato, ker prejema dokaj visoke odmerke zdravil in je kombinacija z alkoholom lahko življenjsko nevarna, ima pa tudi nezdravljeno telesno bolezen (hepatitis C), da obstaja tudi realna možnost ponovne samomorilnosti⁴, saj v domačem okolju nima podpore pri funkcioniranju, sam pa ni zmožen ustreznega funkcioniranja brez pomoči, nadaljnji dejavniki, ki bi kazali na možnost samomorilnosti pa so še telesna bolezen in odvisnost od psihoaktivnih snovi, kar so vse znani dejavniki, ki bistveno prispevajo k nevarnosti samomora, zlasti pa do potrebe po jemanju zdravil. Na podlagi vseh teh dejanskih ugotovitev in zaključkov je materialno pravno pravilen tudi nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju. Ob dokazno podprti ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki pritožbeno tudi ni izpodbijana, da je bil udeleženec v preteklosti po sklepu sodišča že sprejet v nadzorovano obravnavo za dobo šestih mesecev, ki pa je bila neuspešna, saj se je dogovorov iz načrta nadzorovane obravnave držal le kratek čas (do 16. 2. 2017), potem pa ne več, saj ni jemal zdravil kot je bilo predpisano, zgodaj zjutraj je odhajal od doma in se zvečer vračal spremenjen, medikamentozno terapijo pa je jemal po svoje in hkrati zlorabljal psihoaktivne snovi, med trajanjem nadzorovane obravnave pa je bil tudi hospitaliziran v Psihiatrični bolnišnici V. zaradi poslabšanja in ob nadaljnjih neizpodbijanih ugotovitvah in zaključkih, da je ostal sam, brez bližnjih, odkar mu je umrla mati, da je povsem mogoče, da bi se izven varovanega oddelka ponovilo njegovo ravnanje iz preteklosti, ki je ogrozilo njegovo življenje in zdravje (po poročilu koordinatork nadzorovane obravnave je imel prižgano nočno luč, prekrito s papirjem in tkanino, ni sposoben poskrbeti za redno jemanje zdravil, si priskrbeti hrano, se ni sposoben držati dogovorov...), zlasti ker bi opustil jemanje zdravil, ki jih nujno potrebuje, kombinacija zdravil in alkohola⁵ pa je lahko zanj usodna, je materialno pravno pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je edina možnost za nasprotnega udeleženca bivanje v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda, saj neuspešnost v preteklosti poskušene nadzorovane obravnave zanesljivo kaže na to, da vzrokov in ogrožanja zdravja in hudega ogrožanja nasprotnega udeleženca ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi).

10Sodišče prve stopnje je tako po oceni pritožbenega sodišča ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju povsem pravilno zaključilo, da so še vedno izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odstavka 74. člena ZDZdr (in sicer: akutno bolnišnično zdravljenje je zaključeno oziroma ni potrebno; nasprotni udeleženec potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; ogroža svoje življenje in huje ogroža svoje zdravje; to ogrožanje je posledica duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja; navedenih vzrokov in ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi)), da je zadržanje nasprotnega udeleženca v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda še vedno potrebno, zato je ravnalo pravilno, ko je na podlagi 2. odstavka 77. člena ZDZdr ugodilo predlogu direktorja socialno varstvenega zavoda, da se zadržanje nasprotnega udeleženca v varovanem oddelku tudi brez njegovega privoljenja podaljša.

11Nasprotni udeleženec odločitvi sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu glede trajanja podaljšanja zadržanja v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda izrecno niti ne nasprotuje. Sodišče prve stopnje pa je povsem pravilno, upoštevaje pri tem mnenje izvedenca psihiatrične stroke, v skladu s 1. in 2. odstavkom 77. člena ZDZdr določilo tudi trajanje zadržanja nasprotnega udeleženca v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda v trajanju sedmih mesecev, t.j. do dne 11. 9. 2018.

12Pritožbeno sodišče ob pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo kakšnih kršitev postopkovnih določb, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je obe pritožbi zaradi neutemeljenosti zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 1. odstavkom 30. člena ZDZdr).

¹ 75. člen ZDZdr določa:″(1) Če oseba, pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka prejšnjega člena, v sprejem ne privoli, je sprejem v varovani oddelek dopusten na podlagi sklepa sodišča.(2) Za postopek sprejema v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča se smiselno uporabljajo določbe 40. do 52. člena tega zakona, če v tem poglavju ni drugače določeno. Predlog za sprejem osebe v varovani oddelek lahko vloži tudi socialno varstveni zavod.(3) Predlogu za sprejem v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča se priloži mnenje socialno varstvenega zavoda o izpolnjevanju pogojev za sprejem, razen če se je postopek začel na njegov predlog.″
² 74. člen ZDZdr določa:″(1) Oseba je sprejeta v varovani oddelek s privolitvijo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:- če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno,- če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način,- če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim,- če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja,- če navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi),- če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.″
³ Na kar nenazadnje kaže tudi v točki 7. obrazložitve izpodbijanega sklepa opisano ravnanje nasprotnega udeleženca dne 4. 1. 2018, ko je bil pregledan v Psihiatrični bolnišnici V. in odklonjen, vendar je še pred prevozom nazaj v socialno varstveni zavod pobegnil, obveščena je bila policija, ki ga je našla na domačem naslovu, po ponovnem prevozu v Psihiatrično bolnišnico pa so opazili, da je v tem kratkem času uspel popiti neko žganje tako, da je alkotest pokazal 0,3 promila.
⁴ Tako sta po pojasnilu izvedenca dr. T., povzetem v točki 7. obrazložitve izpodbijanega sklepa, v dokumentaciji Psihiatrične bolnišnice V. tudi podatka o samomorilnih grožnjah iz decembra lani in januarja letos.
⁵ Kot izhaja iz zapisnika o zaslišanju nasprotnega udeleženca dne 6. 2. 2018, je nasprotni udeleženec je celo povedal, da bi žganje včasih še pil.