UPRS Sodba I U 795/2019-7

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ zavrgel tožničina predloga za izrek ničnosti obvestila št. 02122-077/2018-2 z dne 20. 3. 2018 o določitvi hišne številke in naslova ter za vročitev tega obvestila. V obrazložitvi navaja, da je Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Ljubljana (v nadaljevanju GURS) 20. 3. 2018 izdala obvestilo št. 02122-077/2018-2, v katerem je navedla, da se delu 2 v stavbi z identifikacijsko številko ... v k.o. ... določi naslov in dodeli hišna številka .... Iz obvestila izhaja, da sta bila naslov in hišna številka določena ob izpolnjevanju pogojev iz 26. in 27. člena Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (v nadaljevanju ZDOIONUS). Tožnica je dne 28. 11. 2018 z vlogo uveljavljala ničnost tega obvestila po 6. točki prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker je solastnica nepremičnine, kateri je bila hišna številka dodeljena nezakonito. Podrejeno je na podlagi drugega odstavka 229. člena ZUP zahtevala vročitev odločbe o določitvi hišne številke, da se ji omogoči pritožba. Prvostopenjski organ je predloga zavrgel, saj ni izpolnjena procesna predpostavka za vsebinsko odločanje. O določitvi hišne številke se namreč ne izda upravna odločba niti meritorni sklep. Gre za tehnično dejanje, vlagatelja pa se obvesti z dopisom. Proti določitvi hišne številke tako ni mogoče uveljavljati pravnih sredstev. Tako stališče je zavzelo tudi sodišče v zadevi IV U 50/2011 z dne 8. 5. 2012. Zato je predlog za izrek ničnosti na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel. Ker se strankam v postopku osebno vročajo le upravni akti, obvestilo pa ni upravni akt, je na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel tudi predlog za vročitev odločbe.

2Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil. Strinja se z razlogi prvostopenjske odločbe in dodaja, da sedmi odstavek 27. člena ZDOIONUS izrecno določa, da postopek določitve hišne številke ni upravni postopek. Osmi odstavek tega člena pa določa osebe, ki se obvestijo o določitvi hišne številke z dopisom. Če zadeve ni mogoče opredeliti kot upravne zadeve v smislu 2. člena ZUP, zoper obvestilo ni dovoljena uporaba pravnih sredstev. Obvestilo je bilo v obravnavanem primeru poslano vlagateljema zahteve, ni pa bila izdana odločba ali sklep.

3Tožnica se v tožbi zoper izpodbijano odločbo ne strinja s tem, da določitev hišne številke ne vpliva na njene pravice in pravne koristi. Vlagateljica A. A. je dosegla izdajo izpodbijanega obvestila o hišni številki, nato pa spremenila naslov stalnega bivališča in naslova za vročanje iz ... 4 v ... 4a. Tožničina pravna korist je v tem, da A. A. v zadevi I U 2117/2018 ne bi uspela z ugovorom, da je prišlo do napak pri vročanju in je podana absolutna bistvena kršitev postopka, ker ji pošiljka ni bila vročena, zaradi česar bi lahko prišlo do razveljavitve inšpekcijske odločbe. Svojega pravnega interesa tožnica ne more doseči v nobenem drugem postopku. V zadevi IV U 50/2011 je sodišče resda sprejelo stališče, da obvestilo GURS ni upravni akt, vendar pa ne gre za primerljivi zadevi, saj tam tožeča stranka ni zatrjevala nobene pravne koristi. Ker izpodbijano obvestilo vpliva na pravno korist tožnice, pa gre za upravno zadevo po 2. členu ZUP in bi morala toženka njene zahteve meritorno obravnavati. Tožnica nadalje trdi, da so bili v postopku izdaje izpodbijanega akta podani razlogi za ničnost in storjene bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Objekt namreč stoji na dveh nepremičninah, kar pomeni, da pogoj iz drugega odstavka 27. člena ZDOIONUS ni izpolnjen, saj del stavbe št. 2 ni vpisan v kataster stavb niti v register nepremičnin. Toženka je zato napačno ugotovila dejansko stanje in posledično napačno uporabila materialno pravo. Vlagateljica tudi ni uporabnica objekta, ker ji je z inšpekcijsko odločbo uporaba prepovedana. Predlaga, da sodišče po izvedenih dokazih tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in obvestilo št. 02122-077/2018 z dne 20. 3. 2018 izreče za nično oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

4Tožba ni utemeljena.

5Po 6. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se za nično se izreče odločba, v kateri je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost. Pod pogoji iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko izreče za ničnega tudi sklep, če je bilo z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih (drugi odstavek 279. člena ZUP).

6Po 2. členu ZUP je upravna zadeva odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (prvi odstavek). Šteje se, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki zadevi vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave zadeve (drugi odstavek). Na podlagi dejstev, ugotovljenih v postopku, izda organ, ki je pristojen za odločanje, odločbo o zadevi, ki je predmet postopka (prvi odstavek 207. člena ZUP).

7Glede obvestila, za katerega tožnica uveljavlja ničnost, sedmi odstavek 27. člena ZDOIONUS izrecno določa, da postopek določitve hišne številke ni upravni postopek. Za postopek določitve hišne številke torej sam zakon določa, da ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. To pa pomeni tudi, da zoper obvestilo, ki ni odločba, ni dovoljena uporaba pravnih sredstev, določenih v ZUP, niti taka sredstva niso predpisana v ZDOIONUS.¹

8Prvi odstavek 6. člena ZUP določa, da organ odloča v upravni zadevi po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Toženko torej veže načelo zakonitosti, kar pomeni, da ne more odločiti drugače, kot določa zakon. Tudi sodišče je vezano na ustavo in zakon (125. člen Ustave).

9Glede na navedeno je toženka ravnala pravilno, ko je vlogo tožnice zavrgla, saj obvestilo o določitvi hišne številke ni odločba niti sklep, s katerim bi bilo odločeno o vsebinskih vprašanjih, tj. o vprašanjih, o katerih se sicer odloča z odločbo in tako zadeva, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva (1. točka prvega odstavka 129. člena ZUP). Ker ne gre za upravni postopek, pa tožnica že iz tega razloga v postopku ne bi mogla uveljavljati svoje pravice ali pravne koristi, torej biti stranka ali stranski udeleženec in tako tudi ne more uveljavljati vročitve odločbe, ki ni bila izdana, kar je razlog za zavrženje po 2. točki prvega odstavka 129. člena ZUP.

10Po povedanem je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo. Ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnico in toženko ni sporno, je odločilo brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Tožnica je sicer predlagala, naj sodišče vpogleda v spis GURS, izvede njeno zaslišanje in vpogleda v register nepremičnin, izris parcele in skico GURS. V obravnavani zadevi je relevantno, ali gre za upravni postopek ali ne, to pa je odvisno od tega, ali je toženka določila hišno številko objektu, ali pa je odločala o čem drugem. To, da je določila hišno številko, med strankama ni sporno, druga dejstva, ki jih želi tožnica s predlaganimi dokazi dokazovati, pa niso pravno relevantna. Zato tudi predlagani dokazi za odločitev v zadevi niso pravno pomembni in jih sodišče ni izvedlo.

11Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

¹ Glej IV U 50/2011 z dne 8. 5. 2012, IV U 71/2016 z dne 13. 9. 2017.