VSK Sklep CDn 112/2020

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Tolminu ugodilo ugovoru FURS in dovolilo na nepremičnini, last nasprotnega udeleženca, vpis hipoteke v vrstnem redu predznambe hipoteke.

2Zoper sklep se nasprotni udeleženec pritožuje. Ugotovitev, da naj bi odločba FURS postala izvršljiva 5.2.2019 je napačna, saj nikoli ni bila pravilno vročena. Pritožnik zdaj odločbo FURS izpodbija v ustreznih postopkih pred FURS. Pred tem se je z odločbo seznanil šele 8.10.2019. Skladno z določbo 224. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) odločba ne more postati izvršljiva, dokler ni vročena stranki. Res je v odločbi odločeno, da pritožba ne zadrži izvršitve, vendar je treba počakati na iztek 30 dnevnega roka za plačilo. Povedano pomeni, da je terjatev FURS zapadla šele po 30 dneh od pravilne vročitve, odločba pa ni mogla postati izvršljiva pred 7.11.2019. Ker v času vložitve predloga odločba FURS ni bila izvršljiva, sodišče vpisa na njeni podlagi ne bi smelo dovoliti. V obrazložitvi se je sodišče napačno sklicevalo na načelo formalnosti, saj ga to omejuje le pri presoji materialnopravnih predpostavk za vpis, ne pa glede preizkusa formalnih predpostavk iz 148. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Sodišče ne bi smelo upoštevati potrdila o izvršljivosti na odločbi. Res je FURS pristojen organ, vendar je hkrati tudi predlagatelj. Pritožnik kljub temu, da ni predložil dokaza, da odločbo izpodbija v ustreznih postopkih, je predložil dovolj dokazil v podporo navedbe, da odločba ni postala izvršljiva, ki bi jih sodišče moralo upoštevati. Vknjižba hipoteke predstavlja velik poseg v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS kot tudi v pravico do zasebnosti in osebnostne pravice iz 35. člena Ustave. Nepremičnina namreč predstavlja stanovanje, v katerem v primeru službenih potovanj in zasebnih obiskov biva pritožnik in torej predstavlja njegov dom. Ob tehtanju pravic in interesov upnika in dolžnika je treba ugotoviti, da je upnik zadosti varovan že s predznambo hipoteke in da z nevknjižbo hipoteke ne bo v slabšem položaju, saj bo lahko, če bi se izkazalo, da je odločba pravilna in zakonita, kadarkoli vložil nov predlog in bo hipoteka vknjižena z enakim vrstnim redom. Po drugi strani pa bi pritožnik lahko ostal brez nepremičnine, ki je ne bi mogel dobiti nazaj, če jo v postopku izvršbe kupi tretja oseba. Ob upoštevanju dejstva, da pritožnik vse do 8.10.2020 z vsebino določbe ni bil seznanjen in ni mogel dokazovati njene napačnosti, bi vknjižba hipoteke predstavljala nesorazmeren poseg v pravico pritožnika.

3V odgovoru na pritožbo je FURS pritrdil razlogom sodišča prve stopnje in predlagal zavrnitev pritožbe. Meni, da je konkreten primer, ko stranka na naslovu v tujini ni prevzela dokumentov in so bili ti vrnjeni z oznako „ni dvignil“ v bistvenem enak primeru iz 96. člena ZUP, ko organ ni uspel vročiti dokumentov, ker mu naslovnik ni javil spremembe bivališča. V nadaljevanju je FURS podrobno pojasnil potek postopkov vročanja Zapisnika in Odločbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Kot je bilo pritožniku že pojasnjeno, velja v zemljiškoknjižnem postopku načelo formalnosti. Eden od vidikov tega načela je tudi, da zemljiškoknjižno sodišče ne presoja pravilnosti in zakonitosti odločb, ki so podlaga vpisu, in tudi ne pravilnosti in zakonitosti potrdila o izvršljivosti. Dokler je to potrdilo veljavno, sodišče ne more samo odločati o tem, ali je odločba iz drugega postopka dejansko izvršljiva, ali ne. Vse svoje ugovore mora pritožnik uveljavljati v upravnem postopku. Če bo z njimi uspel, bo moral davčni organ potrdilo o izvršljivosti razveljaviti in predlagati izbris vknjižene hipoteke. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) namreč omogoča razveljavitev izdanih potrdil¹. Ker so v predmetni zadevi izpolnjeni vsi pogoji za vpis, je sodišče prve stopnje vpis pravilno dovolilo.

6Po mnenju pritožbenega sodišča so glede na namen in vlogo zemljiške knjige v postopkih izvršbe neutemeljeni tudi vsi očitki kršitve ustavnih pravic pritožnika. Predvsem bo pritožnik lahko vse svoje pravice uveljavljal v upravnem in morebitnem izvršilnem postopku. Vpis hipoteke pa še ne pomeni izgube nepremičnine, zato pritožnik s sklicevanjem na pravico do doma (tudi če bi šteli, da so v primeru, da ima posameznik več "domov", vsi ustavno varovana kategorija) v tej fazi postopka ne more uspeti. Ob povedanem vknjižba hipoteke po mnenju pritožbenega sodišča ne predstavlja takega nesorazmernega posega v pravice pritožnika, ki bi upravičeval odstop od načela formalnosti kot enega od temeljnih načel zemljiškoknjižnega postopka.

7Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1).

¹ 180. a člen v zvezi z 295. členom ZUP