VSL Sodba VII Kp 31762/2017

I. Ob odločanju o pritožbi se izpodbijana sodba v točki I izreka po uradni dolžnosti spremeni tako, da se zoper obdolžena: A. A. in B. B.

zavrne obtožba,

da sta skupaj tako, da sta zavestno sodelovala pri storitvi ali kako drugače odločilno prispevala k storitvi, zato da bi si pridobila kakšno korist, lažno izdajala za uradni osebi,

s tem, da sta se 19. 5. 2017 na ... C. C. lažno predstavila kot varnostnika Urada predsednika republike in Ministrstva za notranje zadeve (MNZ), ki iščeta nadomestno vozilo za potrebe varnosti in spremstva varovanja oseb, A. A. pa mu je pri tem lažno navajal, da želi MNZ pri C. C. s. p. do konca oktobra 2017 najeti in kupiti vozilo Mercedes ML za 15.500,00 EUR, zato je B. B. C. C. po e-pošti poslal osnutek najemne pogodbe za vozilo, v kateri je bil kot najemodajalec naveden B. B. in mu je pri tem lažno navajal, da se pogodba zaradi birokratskih zapletov ne more glasiti na MNZ, z opisanim ravnanjem pa sta hotela A. A. in B. B. doseči, da bi jima C. C. vozilo Mercedez ML dal v uporabo in posest.

S tem naj bi storila kaznivo dejanje lažnega izdajanja za uradno osebo po prvem odstavku 305. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1.

II. Na podlagi prvega odstavka 96. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženih ter potrebni izdatki in nagrada zagovornika obdolženega A. A. proračun.

1Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje v točki I izreka obdolžena A. A. in B. B. spoznalo za kriva kaznivega dejanja lažnega izdajanja za uradno osebo po prvem odstavku 305. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Obdolžencema je izreklo pogojni obsodbi, v kateri jima je določilo vsakemu po šest mesecev zapora s preizkusnima dobama, obdolženemu A. A. v trajanju treh let, obdolženemu B. B. pa dveh let. Odločilo je še o stroških kazenskega postopka, ki jih morata obdolženca plačati (prvi odstavek 95. člena ZKP).

2V točki II izreka pa je iz razloga po 1. točki 357. člena ZKP zoper obdolženca A. A. in B. B. izreklo zavrnilno sodbo zaradi kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena in členom 34 KZ-1.

3Zoper sodbo je vložila pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji glede obdolženega A. A. državna tožilka. Pritožnica je predlagala, da se obdolženemu A. A. izreče kazen šest mesecev zapora.

4Na pritožbo je odgovoril zagovornik obdolženca, s predlogom, da se pritožba kot neutemeljena zavrne.

5Pritožbeno sodišče ni preizkušalo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe v zvezi s pritožbo državne tožilke, ker je izpodbijana sodba obremenjena s kršitvijo, na katero mora paziti sodišče po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP). V prvostopenjsko sodbo, ki vsebuje krivdorek, je zato poseglo po uradni dolžnosti in tudi za kaznivo dejanje po prvem odstavku 305. člena ZKP izdalo zavrnilno sodbo iz razloga po 3. točki 357. člena ZKP. Državna tožilka je vložila pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji samo glede obdolženega A. A., ker pa so razlogi za izdajo zavrnilne sodbe za obdolženega A. A. enaki za soobdolženega B. B. je zato pritožbeni senat na podlagi pooblastila iz člena 385 ZKP izdal zavrnilno sodbo tudi zoper soobdolženega B. B.

6Pri svoji odločitvi je pritožbeni senat upošteval ustaljeno sodno prakso, ki je začrtana s sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 300/2003 z dne 3. 3. 2005, upoštevna pa tudi za odločanje pritožbenih sodišč (primer sodba VSL II Kp 35412/2014).

7Za pravni sklep, da je zoper oba obdolženca A. A. in B. B. bila obtožba zavrnjena zaradi istovrstnega oziroma istega kaznivega dejanja, ki ga vsebuje odločba o krivdi (že razsojena stvar in v zvezi s tem pravilo iz 10. člena ZKP – ne bis in idem), je pravno pomembno dejstvo, da je pred predložitvijo prvostopenjskega spisa zaradi pritožbe državne tožilke zoper oba obdolženca postala pravnomočna zavrnilna sodba v točki II izreka. Zoper navedeni del redno pravno sredstvo ni bilo vloženo.

8V opisu kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, ki je ostalo pri poskusu, očitano pa je bilo, da naj bi bilo storjeno v sostorilstvu, je trditev (konkretni opis), da sta se obdolženca C. C. lažno predstavila kot varnostnika Urada predsednika republike iz Ministrstva za notranje zadeve (MNZ). V nadaljevanju sta oba opisa za kaznivo dejanje goljufije in za kaznivo dejanje iz odločbe o krivdi tako rekoč povsem identična. V obeh opisih se zatrjuje, da sta obdolženca predstavljala okoliščino, da je vozilo, za katerega sta se zanimala, namenjeno za Ministrstvo za notranje zadeve in v nadaljevanju povsem identičen opis glede pošiljanja podatkov o najemu vozila oškodovancu C. C. s. p. Enak je tudi znesek, identični so podatki o času storitve kaznivega dejanja. Opisa se razlikujeta le v abstraktnem delu, ko je za kaznivo dejanje po prvem odstavku 305. člena KZ-1 navedba, da sta se obdolženca lažno izdajala za uradni osebi, česar ni v zavrnilnem delu prvostopenjske sodbe. Vendar pa abstraktni del opisa kaznivega dejanja po ustaljeni sodni praksi ni konstitutiven, ampak je odločilna konkretizacija in pri kaznivem dejanju goljufije je na artikuliran način pojasnjena vsebina lažnega izdajanja za uradni osebi kot dveh varnostnikov, ki sta zaposlena v Uradu predsednika republike iz Ministrstva za notranje zadeve. Res je, da sta koristi različni pri kaznivem dejanju po členu 305 in po členu 211, vendar pa premoženjska korist glede kaznivega dejanja goljufije, za katero je zavrnilna sodba postala pravnomočna pred trenutkom pritožbenega odločanja, vsebuje nenazadnje tudi korist iz 305. člena KZ-1, zaradi česar je tudi ta okoliščina pojasnilo o identičnosti obeh ravnanj iz zavrnilnega in nepravnomočno končanega obsodilnega dela prvostopenjske sodbe. Še drugače povedano, v pravnomočni zavrnilni sodbi sodišča prve stopnje je vsebovan tudi opis kaznivega dejanja iz člena 305 KZ-1. Ali še: samo če zavrnilni del prvostopenjske sodbe ne bi postal pravnomočen, bi lahko sodišče druge stopnje obravnavalo po vsebini pritožbo državne tožilke oziroma (in) odgovor na tožilkino pritožbo zagovornika obdolženega A. A.

9Zaradi ugotovljene kršitve kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP (že pravnomočno razsojena stvar) je zato pritožbeni senat izpodbijano sodbo v točki I izreka na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 394. člena ZKP spremenil tako, da je iz razloga po 3. točki 357. člena ZKP izrekel zavrnilno sodbo.

10Posledica sprejete pritožbene odločitve vpliva tudi na stroškovni del. Zato je sodišče druge stopnje na temelju prvega odstavka 96. člena ZKP sklenilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena, potrebni izdatki obeh obdolžencev ter potrebni izdatki in nagrada zagovornika obdolženega A. A. bremenijo proračun.