305. člen KZ-1

Ker je zavrnilna sodba zaradi kaznivega dejanja pred predložitvijo pritožbe državne tožilke sodišču druge stopnje postala pravnomočna, je pritožbeno sodišče ob ugotovitvi prekrivanja znakov goljufije s kaznivim dejanjem lažnega izdajanja za uradno osebo po prvem odstavku 305. člena KZ-1 po uradni dolžnosti tudi za kaznivo dejanja po 305. členu KZ-1 izdalo zavrnilno sodbo. Ugotovilo je kršitev iz 3. točke 372. člena ZKP.

Za kaznivo dejanje lažnega izdajanja za uradno ali vojaško osebo ni pomembno, ali je tisti, zoper katerega je bilo domnevno uradno dejanje opravljeno oziroma kateremu se je storilec lažno izdajal za uradno osebo, vedel za lažnost takšnega delovanja oziroma lažnega izdajanja

Vrhovno sodišče RS je v razveljavitvenem sklepu pojasnilo, da kaznivo dejanje goljufije izrecno predvideva položaj, ko storilec oškodovanca zavestno pusti v zmoti glede določenega dejstva, kar pomeni, da je bil v zmoti še pred škodljivim poslom, ki je pomemben z vidika oškodovanca, da privoli v zanj škodljivi pravni posel. O goljufivem namenu kot znaku kaznivega dejanja je mogoče govoriti v primeru, ko bi storilec že ob sklenitvi pravnega posla (izposoja denarja) imel namen, da izposojenega denarja ne bo vrnil. Ta znak kaznivega dejanja mora sodišče presojati z vidika vseh okoliščin tega primera. V novem sojenju sodišče prve stopnje ni v celoti upoštevalo napotkov Vrhovnega sodišča RS, zaradi česar je utemeljena pritožbena navedba o zmotni oziroma nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja.

Tožnik (policist) je s tem, ko se je izdajal za drugega policista in si je izposodil denar od oškodovanke ter tega denarja ni vrnil na njene večkratne pozive, izpolnil znake kaznivega dejanja goljufije. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da uporaba nepravega imena na potrdilu o prejemu denarja skupaj z izmikanjem posojilodajalki predstavlja goljufivi namen tožnika kot enega od znakov kaznivega dejanja goljufije iz 211. člena KZ-1. Storitev dejanja, ki ima znake kaznivega dejanja goljufije, je hujša kršitev, ki sama po sebi pomeni nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Zato je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alinei 110. člena ZDR-1, izpodbijana izredna odpoved pa je zakonita.

Popolnost in razumljivost vloge sta, ne oziraje se na njenega vložnika predpogoja, ki morata biti izpolnjena, da bi lahko bila vloga v katerikoli nadaljnji smeri obravnavana.