VSC Sklep PRp 33/2020

I. Pritožba se kot nedovoljena zavrže.

II. Obdolženec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v višini 90,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, sicer se prisilno izterja.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za odgovornega storitve prekrškov po desetem odstavku 45. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), petem odstavku 34. člena ZPrCP, šestem odstavku 25. člena Zakona o motornih vozilih (ZMV), drugem odstavku 34. člena ZMV ter osmem odstavku 56. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka 56. člena Zakona o voznikih (Zvoz-1). Za vsakega izmed prekrškov mu je določilo globo v predpisani višini, za prekršek po desetem odstavku 45. člena ZPrCP pa tudi 3 kazenske točke za prekršek storjen z motornim vozilom A kategorije, nato pa mu na podlagi 27. člena Zakona o prekrških (ZP-1) izreklo enotno sankcijo – globo v višini 1.920,00 EUR in stransko sankcijo 3 kazenske točke za prekršek, storjen z motornim vozilom A kategorije. Naložilo mu je tudi plačilo stroškov – sodne takse v višini 242,00 EUR, stroškov prevoza in hrambe zaseženega vozila v višini 257,41 EUR in stroške prihoda priče na sodišče v višini 2,16 EUR. Postopek o prekršku zaradi prekrška po 4. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP je ustavilo na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1.

2Zoper obsodilni del sodbe se pritožuje obdolženčev zagovornik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge po 154. členu ZP-1 in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti očitka (pravilno ustavi postopek o prekršku) oz. podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču.

3Pritožba ni dovoljena.

4Po prejemu pritožbene zadeve je pritožbeno sodišče dolžno najprej opraviti preizkus pravočasnosti in dovoljenosti pritožbe. Ob pregledu spisovnega gradiva v okviru tega preizkusa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je zagovornikova pritožba nedovoljena.

5V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje sodbo izdalo 2. 12. 2019, prepis izreka sodbe pa je obdolžencu, njegovemu zagovorniku in predlagatelju bil vročen 10. 12. 2019 (vročilnice pripete k list. št. 78). V pravnem pouku je bilo navedeno, da je pritožbo zoper sodbo potrebno napovedati v 8. dneh od vročitve prepisa izreka sodbe o prekršku in da se bo sicer štelo, da so se odpovedali pravici do pritožbe. Rok za napoved pritožbe je glede na datum vročitve za vse udeležence postopka iztekel v sredo, 18. 12. 2019, zagovornik pa je napoved pritožbe vložil neposredno na sodišču 19. 12. 2019, kot je razvidno iz prejemne štampiljke odtisnjene na list. št. 82 spisa, kar pomeni, da je bila napoved pritožbe vložena prepozno. Sodišče prve stopnje bi moralo v taki procesni situaciji izdati sklep o zavrženju napovedi pritožbe, vendar je očitno spregledalo, da je napoved pritožbe prepozna in izdalo sodbo z obrazložitvijo. Zoper to je zagovornik sicer pravočasno vložil pritožbo, vendar ta ni dovoljena.

6Drugi odstavek 151. člena ZP-1 določa, da rok za napoved pritožbe zoper odločbo, ki je sodišče ni ustno razglasilo, ali če obdolženec, zagovornik, predlagatelj in lastnik odvzetih predmetov ob ustni razglasitvi odločbe niso bili navzoči, teče od vročitve prepisa izreka odločbe. Če je vsaj eden od upravičencev do pritožbe pritožbo napovedal, teče rok za pritožbo od vročitve pisne sodbe. Drugi odstavek 161. člena ZP-1 pa določa, da je pritožba nedovoljena, če jo je podala oseba, ki nima pravice do pritožbe ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala. Ker je v primeru iz drugega odstavka 151. člena ZP-1 pritožbo potrebno napovedati, je pritožba dovoljena le, če je bila napovedana in je napoved pritožbe vložena pravočasno. Če napoved pritožbe ne vloži pravočasno, upravičenec do pritožbe ne izgubi zgolj pravico do pisne obrazložitve sodbe, temveč tudi pravico do pritožbe. Okoliščina, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je napoved pritožbe bila prepozna in je izdalo sodbo z obrazložitvijo ter v pravnem pouku obdolžencu dalo možnost vložitve pritožbe, na dovoljenost pritožbe ne more vplivati, saj sodišče ne more nikomur z napačnim pravnim poukom dati več pravic, kot mu gre po zakonu. Povedano drugače, napačno postopanje sodišča prve stopnje, ko je kljub prepozno vloženi napovedi pritožbe, izdelalo sodbo z obrazložitvijo, jo vročilo predlagatelju, obdolžencu in zagovorniku s pravnim poukom o možnosti vložitve pritožbe, obdolžencu ne more zagotoviti pravice do pritožbe, če jo je le-ta izgubil zaradi prepozno vložene napovedi pritožbe. S tem bi namreč prišlo do neenakega obravnavanja obdolžencev in kršitve načela enakosti pred zakonom iz 22. člena Ustave RS.

7Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zagovornikovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (prvi odstavek odstavek 163. člena ZP-1), obdolžencu pa v skladu s prvim odstavkom 147. člena ZP-1 naložilo plačilo sodne takse, ki jo je odmerilo v skladu s tarifno številko 8131 Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Pri tem je upoštevalo, da je zagovornik izpodbijal odločitev le glede treh prekrškov, za katere so bile obdolžencu določene globe v skupni višini 1.300,00 EUR in stranska sankcija 3 kazenske točk, zato v skladu s tar. št. 8131 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) 0,5-kratnik sodne takse po tar. št. 8111 ZST-1 (10% izrečene oz. izpodbijane globe – 130,00 EUR) in tar. št. 8114 ZST-1 (50 EUR za izrek stranske sankcije) znaša 90,00 EUR, ki jih je obdolženec dolžan plačati v roku 15. dni od vročitve te sodbe, sicer bo sodna taksa prisilno izterjana.