VSC Sodba Cpg 171/2019

Pritožba tožene stranke glede izpodbijane I., II. , IV., V., VII., VIII. in IX. točke izreka sodbe se zavrne in se v tem obsegu potrdi izpodbijana sodba.

Pravdni stranki nosita sami vsaka svoje stroške za pritožbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo I Pg 310/2018 z dne 16. 8. 2019 izreklo: ″I. Ugotovi se, da je ničen sklep skupščine družbe K. d.o.o. dne 27. 6. 2018 pod 3. točko dnevnega reda, ki se glasi: ″Individualna pogodba o zaposlitvi z dne 7. 6. 2016, sklenjena med družbo K. d.o.o. kot delodajalcem, in S. O. kot delavcem - direktorjem, se spremeni v 21. členu na način, da se plača direktorja določi na znesek, ki ga določita prokurist K. A. in M. L.; pogodbo z direktorjem pa sklene in podpiše predsednik skupščine. Spremenjena določba stopi v veljavo z dnem sprejema skupščinskega sklepa. Individualna pogodba o zaposlitvi z dne 7. 6. 2016, sklenjena med družbo K. d.o.o. kot delodajalcem, in S. O. kot delavcem - direktorjem, se v preostalem delu potrdi. Direktorju S. O. se prizna nagrada za uspešno delo v poslovnem letu 2017 v višini, katero določita prokurist K. A. in M. L.. Nagrada se direktorju izplača v 60-ih dneh po sprejemu skupščinskega sklepa na njegov transakcijski račun." II. Ugotovi se, da je ničen sklep skupščine družbe K. d.o.o. z dne 27. 6. 2018 pod 6. točko dnevnega reda, ki se glasi: ″Družba K. d.o.o. potrjuje Pogodbo o prenosu poslovnega deleža z dne 29. 2. 2016 pod št. SV 139/2016, kot zakonito in ekonomsko, smotrno in upravičeno ter naknadno podaja soglasje k odsvojitvi prej enotnega lastnega deleža, tako, da se pred 29. 2. 2016 enotni lastni delež razdeli v dva deleža v višini nominalne vrednosti, tako, kot je razdružen s pogodbo z dne 29. 2. 2016 in kot je sedaj vpisan v sodnem registru, torej na lastni poslovni delež v nominalnem znesku 16.183,43 EUR oziroma 8,1585% in na poslovni delež v nominalnem znesku 59.509,19 EUR oziroma 29,9999%, zato se posebni zastopnik družbe K. d.o.o. za zastopanje družbe v postopku tožbe zoper družbenika in prokurista A. K. st. in zoper družbenika M. L. ne imenuje, saj se K. d.o o. odpoveduje vsem zahtevkom zoper oba navedena iz naslova sklenjenega pravnega posla razdelitve lastnega poslovnega deleža družbe in njegove zgoraj navedene odsvojitve." III. Zavrne se zahtevek, ki se glasi: ″Ugotovi se, da je bil na seji skupščine družbe K. d.o.o. z dne 27. 6. 2018 pod 6. točko dnevnega reda veljavno sprejet sklep, ki se glasi: ″Zoper družbenika in prokurista A. K. St. ter zoper družbenika M. L. se vloži tožba zaradi uveljavljanja neveljavnosti Pogodbe o odplačnem prenosu poslovnega deleža v družbi K. d.o.o. z dne 29. 2. 2016, št. SV 139/2016, za vračilo odsvojenega lastnega poslovnega deleža družbi ter za plačilo odškodnine za nastalo škodo, povzročeno z odsvojitvijo tega lastnega poslovnega deleža. Za posebnega zastopnika družbe K. d.o.o. za zastopanje družbe v postopku s to tožbo se imenuje družbenika M. B.mbH."" IV. Razveljavi se sklep skupščine družbe K. d.o.o. z dne 22. 10. 2018 pod 2. točko dnevnega reda, ki se glasi: ″Potrdi se postopek pogajanj in nakupa poslovnega deleža družbenika M. B. mbH. Pogajanja in postopek nakupa za družbo K. d.o.o. vodita A. K. st in M. L.." V. Ugotovi se, da je ničen sklep skupščine družbe K. d.o.o. z dne 22. 10. 2018 pod 3. točko dnevnega reda, ki se glasi: ″Potrdijo se sklepi skupščine z dne 27. 6. 2018 v naslednji vsebini: ″3. Individualna pogodba o zaposlitvi z dne 7. 6. 2018, sklenjena med družbo K. d.o.o. kot delodajalcem in S. O. kot delavcem - direktorjem, se spremeni v 21. členu na način, da se plača direktorja določi na znesek, ki ga določita prokurist K. A. in M. L.; pogodbo z direktorjem pa sklene in podpiše predsednik skupščine. Spremenjena določba stopi v veljavo z dnem sprejema skupščinskega sklepa. Individualna pogodba o zaposlitvi z dne 7. 6. 2016, sklenjena med družbo K. d.o.o. kot delodajalcem, in S. O. kot delavcem - direktorjem, se v preostalem delu potrdi. Direktorju S. O. se prizna nagrada za uspešno delo v poslovnem letu 2017 v višini, katero določita prokurist K. A. in M. L.. Nagrada se direktorju izplača v 60-ih dneh po sprejemu skupščinskega sklepa na njegov transakcijski račun. 6. Družba K. d.o.o. potrjuje Pogodbo o prenosu poslovnega deleža z dne 29. 2. 2016 pod št. SV 139/2016, kot zakonito in ekonomsko, smotrno in upravičeno ter naknadno podaja soglasje k odsvojitvi prej enotnega lastnega deleža, tako, da se pred 29. 2. 2016 enotni lastni delež razdeli v dva deleža v višini nominalne vrednosti, tako, kot je razdružen s pogodbo z dne 29. 2. 2016 in kot je sedaj vpisan v sodnem registru, torej na lastni poslovni delež v nominalnem znesku 16.183,43 EUR oziroma 8,1585% in na poslovni delež v nominalnem znesku 59.509,19 EUR oziroma 29,9999%, zato se posebni zastopnik družbe K. d.o.o. za zastopanje družbe v postopku tožbe zoper družbenika in prokurista A. K. st. in zoper družbenika M. L. ne imenuje, saj se K. d.o.o. odpoveduje vsem zahtevkom zoper oba navedena iz naslova sklenjenega pravnega posla razdelitve lastnega poslovnega deleža družbe in njegove zgoraj navedene odsvojitve." VI. Zavrne se zahtevek, ki se glasi: „Ugotovi se, da je bil na seji skupščine družbe K. d.o.o. z dne 22. 10. 2018 pod 2. točko dnevnega reda veljavno sprejet sklep, ki se glasi: ″Zoper družbenika in prokurista A. K. St. ter zoper družbenika M. L. se vloži tožba zaradi uveljavljanja neveljavnosti Pogodbe o odplačnem prenosu poslovnega deleža v družbi K. d.o.o. z dne 29. 2. 2016, št. SV 139/2016, za vračilo odsvojenega lastnega poslovnega deleža družbi ter za plačilo odškodnine za nastalo škodo, povzročeno z odsvojitvijo tega lastnega poslovnega deleža. Za posebnega zastopnika družbe K. d.o.o. za zastopanje družbe v postopku s to tožbo se imenuje družbenika M. B. mbH." VII. Razveljavi se sklep skupščine družbe K. d.o.o. z dne 22. 10. 2018 pod 5. točko dnevnega reda, ki se glasi: ″Proda se nepremičnina v O., parc. št. 2484 k.o. O. v izmeri 1111 m2. Dovoli se prodaja-prenos trafo postaje, zgrajene leta 1983, na E. M. d.d. Odprodajo se poslovno nepotrebna osnovna sredstva: - 3 kom ekscenter preše EPU 125 ter druga osnovna sredstva, katera družbi niso več potrebna, - odpadna osnovna sredstva obrata L., katera so deponirana v stari kovačnici v Zg. P.. Odkupi se zemljišče A. R. do 1000 m2, kar je že odmerjeno. Za izvedbo vseh postopkov v zvezi prodaje oziroma nakupa se pooblasti direktorja S. O.. "VIII. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni od izdaje te sodbe povrniti tožeči stranki njene stroške postopka v znesku 3.106,16 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne od izdaje te sodbe dalje do plačila. IX. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni od izdaje te sodbe povrniti stranskemu intervenientu stroške postopka v znesku 1.390,80 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne od izdaje te sodbe dalje do plačila.″

2Zoper to sodbo je po svojem pooblaščencu vložila pravočasno pritožbo tožena stranka in z njo izpodbija sodbo glede tistih točk izreka, v katerih je bila obsojena, torej glede I., II., IV., V., VII., VIII. in IX. točke iz vseh dovoljenih pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), in sicer zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti oziroma podredno, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, v obeh primerih pa tožeči stranki v plačilo naloži potrebne pravdne stroške tožene stranke, in sicer v roku 15-ih dni od prejema sodne odločbe brezobrestno, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

3Tožena stranka priglaša stroške pritožbe.

4Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo in trdi, da je izpodbijana sodba v celoti pravilna in zakonita ter predlaga zavrnitev pritožbe.

5Tožeča stranka priglaša stroške odgovora na pritožbo.

6Pritožba ni utemeljena.

Procesne okoliščine v zadevi

7Tožeča stranka je 27. 7. 2018 vložila tožbo zoper toženo stranko, s katero je vtoževala tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti oziroma podredno izpodbojnosti skupščinskih sklepov, sprejetih na skupščini tožene stranke dne 27. 6. 2018. Zadeva je pri sodišču prve stopnje vpisana pod I Pg 310/2018. Tožeča stranka je nato 29. 10. 2018 vložila tožbo zoper toženo stranko, s katero je vtoževala tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti oziroma podredno izpodbojnosti skupščinskih sklepov, sprejetih na skupščini tožene stranke dne 22. 10. 2018. Zadeva je pri sodišču prve stopnje vpisana pod I Pg 441/2018. Sodišče prve stopnje je zadevi združilo v skupno obravnavanje I Pg 310/2018 s sklepom z dne 4. 2. 2019. V zadevi je tekom postopka na strani tožeče stranke priglasil stransko intervencijo družbenik A. K. ml., ki jo je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 31. 1. 2019 dopustilo.

Trditve strank

8Sodišče prve stopnje je v sporni zadevi moralo odločiti na podlagi naslednjih trditev pravdnih strank: tožeča stranka je navajala: - tožeča stranka s tožbo z dne 27. 7. 2018 vtožuje ničnosti sklepov skupščine oziroma podredno izpodbojnost sklepov skupščine, ki jih tožena stranka sprejela na skupščini dne 27. 6. 2018, in sicer izpodbija sklep skupščine pod 3. točko dnevnega reda, ki se nanaša na predlog poslovodstva glede priznanja nagrade direktorju ter 6. točko dnevnega reda, ki se nanaša na začetek sodnega spora zoper družbenika A. K. st. in M. L., pod katero pa je družbenik O. S. podal nasprotni predlog na sami skupščini, da se ne vloži tožba zoper družbenika in prokurista A. K. st., glede katerega tožena stranka želi, da se ugotovi, da je neobstoječ, ker v resnici ne gre za nasprotni predlog oziroma ničen, ker je nezdružljiv z bistvom družbe, saj krši osnovno kogentno korporacijsko pravilo, da iz lastnih deležev ni glasovalnih pravic; podredno pa izpodbija sklepe skupščine in navaja, da sklep pomeni kršitev zakona, ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna večina, ker se je z izpodbijanim sklepom odločalo o sodnem uveljavljanju odgovornosti zoper dva družbenika, zaradi česar ta ne bi smela oz. mogla glasovati, pa sta vseeno glasovala (kršitev tretji odstavek 506. člena ZGD-1); uveljavlja še, da naj sodišče ugotovi, da je bila na seji skupščine družbe K. d.o.o. sprejeta 6. točka dnevnega reda, da se vloži zoper družbenika in prokurista A. K. st. in zoper družbenika M. L. tožba zaradi uveljavljanja neveljavnosti pogodbe o odplačnem prenosu poslovnega deleža v družbi K. d.o.o. z dne 29. 2. 2016, SV 139/2016 za vračilo odsvojenega lastnega poslovnega deleža družbi ter za plačilo odškodnine za nastalo škodo, povzročeno z odsvojitvijo tega lastnega poslovnega deleža; tožeča stranka poudarja, da je sprejetje 3. točke sklepa na skupščini nična, saj je nezdružljivo z bistvom družbe in je diskriminatorna, da se le dva družbenika pooblasti za odločanje o plači direktorja, za kar je samo in izključno pristojna skupščina in je takšna delegacija pristojnosti v nasprotju z javnim redom, bistvom družbe, dobrim poslovnim običajem in neenakopravno obravnavo družbenika, saj le določenim daje možnost vplivati na odločitev o nagradi; kot razlog izpodbojnosti pa uveljavlja, da je kršena pravica do obveščenosti, saj družbeniki nimajo informacije o višini povečanja plače in pravzaprav odločajo o nečem kar sploh ne vedo in dajati pravico določati plačo le nekaterim družbenikom pomeni izkrivljanje zakonske in statutarne ureditve; tožeča stranka s tožbo z dne 29. 10. 2018 prav tako zahteva ugotovitev ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine z dne 22. 10. 2018, in sicer izpodbija 2., 3. in 5. točko dnevnega reda, pri čemer za 2. in 5. točko uveljavlja izpodbojnost, v 3. točki pa primarno uveljavlja ničnost, podredno pa izpodbojnost in pojasni, da je pod 2. točko bil sprejet sklep, da se potrdi postopek pogajanj in nakup poslovnega deleža družbenika M. B. mbH in da pogajanja in postopek nakupa za družbo vodita A. K. st. in M. L., sklep je izpodbojen, ker poslovodja ni želel odgovoriti na vprašanja tožeče stranke, s tem pa je bila tožeči stranki kršena pravica do obveščenosti (305. člen ZGD-1), tako, da družbeniki sploh niso bili obveščeni o zadevah o katerih naj bi odločali, v posledici česar je sklep absolutno izpodbojen; pojasni, da je pod 3. točko dnevnega reda skupščina odločala o potrditvi sklepov predhodne skupščine (27. 6. 2018 sprejetih sklepov glede priznanja nagrade ter glede delitve in prenosa lastnega poslovnega deleža) in tudi tukaj je tožeči stranki predsedujoči prepovedal postavljanje vprašanj, poslovodja pa je povedal, da ne bo odgovarjal na nobena vprašanja, razprava se je omejila maksimalno na 2 minuti, s čemer je bila ponovno kršena pravica do obveščenosti, poleg tega pa so podani ničnostni razlogi glede priznanja nagrade direktorju, saj takšen sklep ni združljiv z bistvom družbe in je v nasprotju z moralo in javnim redom, da se prepušča povsem proste roke glede odločitev o nagradi le dvema družbenikoma, ki nista niti največja družbenika, podredno pa je tudi kršena pravica do obveščenosti, saj družbeniki, ki ne vejo o čem odločajo, če višina nagrade niti ni znana; glede 6. točke glede delitve in prenosa lastnega deleža pa se uveljavlja razloge ničnosti, ker sklep krši pravilo, da iz lastnih deležev ni glasovalnih pravic, podredno pa uveljavlja izpodbojnost, ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna večina in meni, da bi bilo potrebno sklep razveljaviti; nadalje izpodbija tudi sklep , sprejet pod 5. točko dnevnega reda, da se prodaja nepremičnine v O. iz razlogov kršitev pravice do obveščenosti; tožena stranka je tožbenemu zahtevku nasprotovala tako glede sklepov skupščine z dne 27. 6. 2018 kot glede sklepov skupščine z dne 22. 10. 2018 in poudarjala, da sklep skupščine glede plače direktorju ni bil realiziran in se direktorju plača ni spremenila, prav tako direktorju še ni bila izplačana nobena nagrada iz naslova uspešnosti za delo, sploh pa ni zakonsko predpisano in določeno, kako se določi nagrada direktorju ter je to prepuščeno odločitvi družbenikov; meni, da tožeča stranka ni vložila dopolnitve dnevnega reda z dne 20. 6. 2018, saj družbeniki S. O., K. A. st. in M. L. dopolnitve niso prejeli sploh pa je skupščina odločala o nasprotnem predlogu pod 6. točko in ne o predlogu v okviru dopolnitve dnevnega reda in ni nobene kršitve glede načina podaje nasprotnega predloga, M. L. pa je veljavno in zakonito pridobil poslovni delež in zato lahko tudi veljavno glasoval; tožbeni zahtevek tožeče stranke v delu, ko terja sprejem sklepa oziroma ugotovitev sprejema sklepa, pa je neutemeljen, saj skupščina o sklepu sploh ni odločala; glede odprodaje nepotrebnih poslovnih sredstev pa zatrjuje, da je bilo družbenikom pojasnjeno, da gre za odprodajo osnovnih sredstev, ki jih družba več ne potrebuje.

Presoja sodišča prve stopnje

9Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi obrazložilo: (-) da materialno pravno podlago tožbenemu zahtevku predstavljajo: - 522. člen Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1), ki določa, da se za postopek likvidacije, prenehanja po skrajšanem postopku, uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine smiselno uporabljajo določbe tega zakona o delniški družbi; - 390. člen ZGD-1 med drugim določa, da je sklep skupščine ničen tudi, če ni združljiv z bistvom družbe ali če je po svoji vsebini v nasprotju s tistimi določbami tega zakona, ki se uporabljajo izključno ali pretežno za zaščito upnikov družbe ali so sicer v javnem interesu ali če je po svoji vsebini v nasprotju z moralo ali javnim redom; - da ničnost skupščinskega sklepa iz navedenih razlogov ni več mogoče uveljavljati po preteku treh let od vpisa sklepa v register, če v tem roku ni bila vložena tožba na ugotovitev ničnosti sklepa (drugi odstavek 391. člena ZGD-1); -da nični sklep nima nobenih pravnih posledic (prvi odstavek 394. člena ZGD-1); - 395. člena ZGD-1, ki določa, da je sklep skupščine izpodbojen, če: 1. je vsebina sklepa v nasprotju z zakonom ali statutom, ali 2. je bil pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa (na primer, ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna večina), drugi odstavek tega člena določa, da je sklep skupščine vedno izpodbojen, če je bila v zvezi s sprejetjem sklepa kršena delničarjeva pravica do obveščenosti iz 305. člena tega zakona, da sklepa skupščine ni več mogoče razveljaviti, če je skupščina izpodbojni sklep potrdila z novim sklepom in če proti temu novemu sklepu v izpodbojnem roku ni bila vložena tožba za njegovo razveljavitev ali ugotovitev ničnosti ali če je bila taka tožba umaknjena ali če je bil tožbeni zahtevek za razveljavitev novega sklepa ali ugotovitev njegove ničnosti pravnomočno zavrnjen (peti odstavek 395. člena ZGD-1); - 396. člen ZGD – 1, ki določa, da se izpodbojna tožba vloži v enem mesecu in ta rok začne teči, če se je tožnik udeležil skupščine, z dnem, ko se je skupščina končala, delničar, ki je bil navzoč na skupščini, lahko izpodbija sklep samo, če je na skupščini takoj zapisniško obvestil skupščino o nameravani tožbi; - šesti odstavek 294. člena ZGD-1 določa, da skupščina lahko določi politiko prejemkov članov organov vodenja ali nadzora, vsi prejemki članov organov vodenja ali nadzora morajo biti v skladu s tako politiko prejemkov;-509. člen ZGD-1, ki določa, da se skupščina skliče s priporočenim pismom vsem družbenikom, ki so na dan sklica skupščine vpisani v register, v katerem mora biti naveden tudi dnevni red skupščine, najmanj 25 dni pred dnem zasedanja skupščine, če skupščina ni pravilno sklicana, lahko veljavno sprejema sklepe le, če so navzoči vsi družbeniki in ta določba velja tudi za sklepe o zadevah, ki niso bile najavljene na način, predpisan za sklic, vsaj tri dni pred zasedanjem skupščine; - tretji odstavek 506. člena ZGD-1, ki določa, da družbenik, ki naj bi bil s sklepom skupščine oproščen obveznosti ali se sklep skupščine nanaša na pravni posel, začetek ali prenehanje spora s tem družbenikom, ne more glasovati v tej zadevi in tudi ne more uresničevati glasovalne pravice za drugega, - 305. člen ZGD-1, ki določa, da mora poslovodstvo na skupščini dati delničarjem zanesljive podatke o zadevah družbe, če so potrebni za presojo točk dnevnega reda, če pa delničarjem niso dani podatki, lahko zahteva, da se njegovo vprašanje in razlog, zaradi katerih je bilo dajanje podatkov zavrnjeno, vključita v zapisnik (četrti odstavek 305. člena ZGD-1); (-) da med pravdnima strankama ni sporno, da je tožeča stranka bila prisotna na skupščini dne 27. 6. 2018, da je na skupščini napovedala izpodbijanje sklepov ter da je tožbo vložila pravočasno; (-) da ni sporno, da je tožena stranka sklicala novo skupščino dne 22. 10. 2018, na kateri je med drugim (pod točko 3) potrdila sklep skupščine z dne 27. 6. 2018 v enaki vsebini kot sta izpodbijana sklepa pod točka 3. in 6. s skupščine 27. 6. 2018 in tudi zoper navedena sklepa je tožeča stranka vložila tožbo na ugotovitev ničnosti oziroma izpodbojnosti, slednje na podlagi napovedi tožbe na sami skupščini; (-) da je skupščino 27. 6. 2018 sklicalo njeno poslovodstvo in da so se je udeležili tožeča stranka po svojem pooblaščencu (poslovni delež 32%), A. K. ml. (poslovni delež 4,16 %), A. K. st. (poslovni delež 22,30 %), M. L. (poslovni delež 29,99)%), O. S. (poslovni delež 0,52%), ostali družbeniki se skupščine niso udeležili (poslovni delež 2,86%), iz lastnih deležev pa ni glasovalnih pravic (poslovni delež 8,16%) in da je enaka udeležba bila tudi na skupščini dne 22. 10. 2018; (-) da je sklep skupščine z dne 27. 6. 2018 sprejet pod 3. točko ničen, saj je v nasprotju z bistvenim načelom družbe, če družbenikom iz naslova enakih poslovnih deležev pripadajo različna upravičenja, ker se s tem, da se vsa pooblastila za določitev plače in nagrade direktorju pooblastita le dva družbenika, neenakopravno obravnava ostale družbenike in je sklep, ki nasprotuje temeljem ureditve gospodarske družbe, ničen, saj je po vsebini v nasprotju z bistvom kapitalske družbe in načinom njenega upravljanja (tretji odstavek 390. člena ZGD-1); (-) da enako velja tudi za nagrado za uspešno delo; (-) da je sklep ničen, četudi še ni bil realiziran; (-) da se v zvezi s sklepom pod točko 6. dnevnega reda skupščine z dne 27. 6. 2018 (potrjevanje Pogodbe o prenosu poslovnega deleža z dne 29. 2. 2016 pod št. SV 139/2016 ugotavlja, da je skupščina odločala o razpisanem dnevnem redu, kot je ta razviden iz sklica skupščine za dan 27. 6. 2018 (1.-4. točka dnevnega reda, priloga A3), poleg tega pa tudi o dopolnitvi dnevnega reda z dne 20. 6. 2018, kot ga je podala tožeča stranka (5. - 6. točka dnevnega reda, priloga A4) in bi morala skupščina odločati o predlogu sklepa tožeče stranke o začetku sodnega spora zoper družbenika A. K. st. in M. L., ki je glasil ″Zoper družbenika in prokurista A. K. st. ter zoper družbenika M. L. se vloži tožba zaradi uveljavljanja neveljavnosti Pogodbe o odplačnem prenosu poslovnega deleža v družbi K. d.o.o. z dne 29. 2. 2016, št. SV 139/2016, za vračilo odsvojenega lastnega poslovnega deleža družbi ter za plačilo odškodnine za nastalo škodo, povzročeno z odsvojitvijo tega lastnega poslovnega deleža. Za posebnega zastopnika družbe K., d.o.o. za zastopanje družbe v postopku s to tožbo se imenuje družbenika M. B. mbH″, vendar pa je prisotni družbenik O. S. (ki je sicer tudi direktor družbe) podal ″nasprotni predlog″ in je skupščina najprej glasovala o ″nasprotnem predlogu″ ter ga je sprejela (zanj so glasovali družbeniki: A. K. st., M. L. in O. S.; proti pa družbenika: tožeča stranka in A. K. ml.), o prvotno postavljenem predlogu pa skupščina ni glasovala in je utemeljen očitek tožeče stranke, da je skupščina odločala o točki dnevnega reda, ki ni bila pravilno in pravočasno uvrščena na dnevni red, saj ″nasprotni predlog″ v resnici sploh ni nasprotni predlog, ampak nedovoljeno in mimo kogentnih predpisov uvaja novo zadevo na dnevni red: poleg pravočasno najavljene odločitve o začetku sodnega spora zoper dva družbenika, še nenajavljeni zadevi odpoved družbe vsem zahtevkom ter naknadna odobritev delitve in osvojitve lastnega poslovnega deleža in ker na skupščini niso bili vsi družbeniki (torej skupščina ni bila univerzalna), bi skupščina skladno s tretjim odstavkom 509. čl. ZGD-1 lahko veljavno odločala zgolj o pravočasno in na predpisan način najavljenih točkah dnevnega reda (to je o začetku sodnega spora zoper dva družbenika), med katerimi pa takšne vsebine ni bilo, zato je sklep ničen, saj je v nasprotju s kogentno določbo ZGD-1 in tako nima pravnih učinkov; (-) da tožena stranka ni prerekala, da je družbenik M. L. svoj poslovni delež pridobil z delitvijo in odsvojitvijo toženkinega lastnega poslovnega deleža, pri čemer pa niso bile ustrezno spoštovane določbe o predhodni skupščinski odločitvi o delitvi in odsvojitvi lastnega deleža, na skupščini 27. 6. 2018 pa se je glasovalo o tem, da se za nazaj odobri takšen posel delitve in odsvojitve lastnega poslovnega deleža, o tem pa ne bi smel glasovati pridobitelj točno tega ″konvertiranega″ lastnega deleža, o katerem se glasuje, kljub temu pa je M. L. glasoval in so bili njegovi glasovi (četudi mu po zakonu ne dajejo glasovalnih pravic) bistveni za sprejetje izpodbijanega sklepa, s čimer je izkazana groba kršitev zakonske prepovedi, da iz lastnih deležev ni glasovalnih pravic in tako sklep ni združljiv z bistvom družbe, saj krši osnovno kogentno korporacijsko pravilo, da iz lastnih deležev ni glasovalnih pravic (3. alineja prvega odstavka 390. člena ZGD-1 v zvezi z četrtim odstavkom 506. člena ZGD-1); (-) da sta sklepa, sprejeta na skupščini 27. 6. 2018, tudi izpodbojna, ker je pri sprejetju sklepa bil kršen zakon in ta kršitev vpliva na veljavnost sklepa, ker za sprejetje ni glasovala zadostna večina (2. točka prvega odstavka 395. člena ZGD-1), saj se je z izpodbijanim sklepom odločalo o sodnem uveljavljanju odgovornosti zoper dva družbenika (torej o začetku spora s tema dve na družbenikoma), zaradi česar le-ta o tem ne bi mogla oziroma smela glasovati (tretji odstavek 506. člena ZGD-1), pa sta vseeno glasovala; (-) ker tožena stranka tožeči stranki oziroma družbenikom na skupščini ni podala informacije o tem koliko in na kakšen način naj bi bila določena nagrada poslovodji, je bila družbenikom kršena osnovna družbeniška pravica do obveščenosti (305. člena ZGD-1), tako da družbeniki sploh niso bili obveščeni o zadevi, o kateri naj bi odločali, v posledici česar je sprejet sklep absolutno izpodbojen (tako drugi odstavek 395. čl. ZGD-1); (-) ker je sodišče ugotovilo glede sklepov pod točko 3. in 6. dnevnega reda skupščine z dne 27. 6. 2018,da sta nična, je tožbenemu zahtevku (točka I. In II. izreka sodbe) ugodilo iz tega razloga; (-) da je neutemeljen tožbeni zahtevek tožeče stranke (točka III. izreka te sodbe), s katerim je tožeča stranka zahtevala, da se ugotovi, da je bil na seji skupščine družbe K. d.o.o. z dne 27. 6. 2018 pod 6. točko dnevnega reda veljavno sprejet sklep, ki se glasi: ″Zoper družbenika in prokurista A. K. St. ter zoper družbenika M. L. se vloži tožba zaradi uveljavljanja neveljavnosti Pogodbe o odplačnem prenosu poslovnega deleža v družbi K. d.o.o. z dne 29. 2. 2016,. št. SV 139/2016, za vračilo odsvojenega lastnega poslovnega deleža družbi ter za plačilo odškodnine za nastalo škodo, povzročeno z odsvojitvijo tega lastnega poslovnega deleža. Za posebnega zastopnika družbe K. d.o.o. za zastopanje družbe v postopku s to tožbo se imenuje družbenika M. B. mbH," ker sodišče ne more prevzeti vloge skupščine in sprejemati sklepov, ki so v pristojnosti skupščine, za kar ni nobene pravne podlage, iz zapisnika skupščine pa izhaja, da skupščina o navedenem sklepu ni glasovala, torej ga ni sprejela; (-) da se je na skupščini 22. 10. 2018 pod 2. točko dnevnega reda odločalo o predlogu poslovodstva (direktorja) glede potrditve pogajanj za odkup poslovnega deleža tožeče stranke, in sicer: ″Potrdi se postopek pogajanj in nakupa poslovnega deleža družbenika M. B. mbH. Pogajanja in postopek nakupa za družbo K. d.o.o. vodita A. K. st. in M. L.," pod 5. točko dnevnega reda pa skupščina odločala o predlogu poslovodstva (direktorja) glede odprodaje sredstev in nakupa nepremičnine, in sicer: ″Proda se nepremičnina v O., parc. št. 2484 k. o. O. v izmeri 1111 m2. Dovoli se prodaja - prenos trafo postaje, zgrajene leta 1983, na E. M. d.d. Odprodajo se poslovno nepotrebna osnovna sredstva: - 3 kom ekscenter preše EPU 125 ter druga osnovna sredstva, katera družbi niso več potrebna, - odpadna osnovna sredstva obrata L., katera so deponirana v stari kovačnici v Zg. P.. Odkupi se zemljišče A. R. do 1000 m2, kar je že odmerjeno. Za izvedbo vseh postopkov v zvezi prodaje oziroma nakupa se pooblasti direktorja S. O." in ker je poslovodja tožene stranke povedal, da ne bo odgovarjal na vprašanja družbenikov, tožeči stranki kot družbeniku pa se je omejevala tudi pravica do razprave na skupščini, se je s takim ravnanjem predsedujočega na skupščini in direktorja kršila tožeči stranki in ostalim družbenikom osnovno družbeniško pravico do obveščenosti (305. člen ZGD-1), tako da družbeniki sploh niso bili obveščeni o zadevi, o kateri naj bi odločali, v posledici česar je sprejet sklep absolutno izpodbojen (prvi odstavek 395. člena ZGD- 1); (-) da je sodišče je glede na navedeno razveljavilo navedena sklepa in v tem delu ugodilo tožbenemu zahtevku (točka IV. in VII. izreka sodbe); (-) da je pod 3. točko dnevnega reda skupščina 22. 10. 2018 odločala o predlogu poslovodstva (direktorja) o potrditvi na predhodni skupščini (27. 6. 2018) sprejetih sklepov glede priznanja nagrade direktorju (3.) ter glede delitve in prenosa lastnega poslovnega deleža (6.), in sicer: ″Potrdijo se sklepi skupščine z dne 27. 6. 2018 v naslednji vsebini: 3. ″Individualna pogodba o zaposlitvi z dne 7. 6. 2018, sklenjena med družbo K. d.o.o. kot delodajalcem in S. O. kot delavcem - direktorjem, se spremeni v 21. členu na način, da se plača direktorja določi na znesek, ki ga določita prokurist K. A. in M. L.; pogodbo z direktorjem pa sklene in podpiše predsednik skupščine. Spremenjena določba stopi v veljavo z dnem sprejema skupščinskega sklepa. Individualna pogodba o zaposlitvi z dne 7. 6. 2016, sklenjena med družbo K. d.o.o. kot delodajalcem, in S. O. kut delavcem - direktorjem, se v preostalem delu potrdi. Direktorju S. O. se prizna nagrada za uspešno delo v poslovnem letu 2017 v višini, katero določita prokurist K. A. in M. L.. Nagrada se direktorju izplača v 60-ih dneh po sprejemu skupščinskega sklepa na njegov transakcijski račun″ in 6. ″Družba K. d.o.o. potrjuje Pogodbo o prenosu poslovnega deleža z dne 29. 2. 2016 pod št. SV 139/2016, kot zakonito in ekonomsko, smotrno in upravičeno ter naknadno podaja soglasje k odsvojitvi prej enotnega lastnega deleža, tako, da se pred 29. 2. 2016 enotni lastni delež razdeli v dva deleža v višini nominalne vrednosti, tako, kot je razdružen s pogodbo z dne 29. 2. 2016 in kot je sedaj vpisan v sodnem registru, torej na lastni poslovni delež v nominalnem znesku 16.183,43 EUR oz. 8,1585% in na poslovni delež v nominalnem znesku 59.509,19 EUR oziroma 29,9999%, zato se posebni zastopnik družbe K. d.o.o. za zastopanje družbe v postopku tožbe zoper družbenika in prokurista A. K. st. in zoper družbenika M. L. ne imenuje, saj se K. d.o.o. odpoveduje vsem zahtevkom zoper oba navedena iz naslova sklenjenega pravnega posla razdelitve lastnega poslovnega deleža družbe in njegove zgoraj navedene odsvojitve", sodišče pa je presodilo , da tožeča stranka utemeljeno uveljavlja ničnost tega sklepa iz razlogov, kot jih je sodišče obrazložilo v zvezi s sklepoma, sprejetima na skupščini 27. 6. 2018 in tožbenemu zahtevku v tem delu ugodilo (V. točka izreka sodbe); (-) da je v celoti zavrnilo zahtevek, ki se glasi: ″Ugotovi se, da je bil na seji skupščine družbe K. d.o.o. z dne 22. 10. 2018 pod 3. točko dnevnega reda veljavno sprejet sklep, ki se glasi: ″Zoper družbenika in prokurista A. K. St. ter zoper družbenika M. L. se vloži tožba zaradi uveljavljanja neveljavnosti Pogodbe o odplačnem prenosu poslovnega deleža v družbi K. d.o.o. z dne 29. 2. 2016, št. SV 139/2016, za vračilo odsvojenega lastnega poslovnega deleža družbi ter za plačilo odškodnine za nastalo škodo, povzročeno z odsvojitvijo tega lastnega poslovnega deleža. Za posebnega zastopnika družbe K. d.o.o. za zastopanje družbe v postopku s to tožbo se imenuje družbenika M. B. mbH" (VI. točka izreka sodbe).

Pritožba

10Pritožba v zvezi s sklepi skupščine z dne 27. 6. 2018 pojasni, da kar zadeva ugotovitev sodišča prve stopnje glede sklica skupščine z dne 27. 6. 2018, liste prisotnosti in dejstva, da je tožeča stranka na slednji napovedala vložitev izpodbojne tožbe, to ni sporno.

11Pritožba pa meni, da je presoja sodišča prve stopnje, da sta nična dva sklepa, sprejeta na tej skupščini in sicer sklep pod točko 3 (glede določitve nove plače in izplačila nagrade direktorju) in pod točko 6 (glede potrditve pogodbe o prodaji dela lastnega poslovnega deleža), pravno zmotna.

12Pritožba v zvezi 3. sklepa skupščine z dne 27. 6. 2018, ko sodišče prve stopnje zaključuje, da je ta ničen, ker je v nasprotju z bistvenim načelom družbe (saj ne upošteva formalno organizacijske sestave družbe in izkrivlja pristojnosti organov družbe), pri čemer družbenikom iz naslova enakih poslovnih deležev pripadajo različna upravičenja, vsled česar prihaja do neenake obravnave družbenikov, poudarja, da ZGD-1 res omogoča vložitev ničnostne tožbe in se tem v primeru pravni interes predpostavlja, vendar je tudi v tem primeru mogoče izkazati nasprotno - torej, da interesa za izpodbijanje skupščinskega sklepa ni, kar je tudi primer 3. sklepa skupščine z dne 27. 6. 2018. Sklep skupščine z dne 27. 6. 2018 o spremembi individualne pogodbe o zaposlitvi direktorja, v delu plačila plače ter izplačilu nagrade direktorju ni bil realiziran, kar sta potrdila v svoji izpovedbi tako prokurist kot direktor tožene stranke, predlagatelj direktor tožene stranke pa je tudi odstopil od podanega predloga na skupščini dne 22. 10. 2018 pod točko 6., s čimer so se družbeniki seznanili. Posledično bi sodišče moralo zavreči tožbo v delu, ko je tožeča stranka terjala ugotovitev ničnosti oziroma izpodbojnost 3. sklepa skupščine z dne 27. 6. 2018.

13Pritožba v zvezi s sklepom pod 3. točko trdi, da v konkretnem primeru ne gre za postavitev oziroma imenovanje poslovodje, o čemer odloča skupščina. Od takšnega imenovanja pa je potrebno razlikovati sklenitev pogodbe, s katero se določi odmena za delo poslovodje. Pravni temelj za takšno pogodbo je v obveznostnem pravu. Odločilno je, da je ta pravni posel povsem različen od postavitve poslovodje (smiselno enako velja tudi za sklenitev nove oziroma spremenjene pogodbe o zaposlitvi ali aneksa k slednji), zato je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je pristojnost za določitev nove plače in nagrade direktorju izključno na strani skupščine tožene stranke, materialnopravno zmoten. Nesporno je, da pogodbe o zaposlitvi ali aneksa k slednji ne more skleniti direktor sam s sabo, saj bi v tem primeru lahko prišlo do zlorabe. V skladu z 20. členom Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) v primeru sklenitve pogodbe s poslovodno osebo (smiselno enako velja tudi za primere spremembe le-te) delodajalca zastopa organ, ki je določen z zakonom, aktom o ustanovitvi oziroma statutom, če takšnega organa ni določenega, pa lastnik. V konkretnem primeru tožene stranke, kjer predmetno vprašanje z družbeno pogodbo ni urejeno, predstavljajo lastnike družbe vsi družbeniki, kar pomeni, da je pristojnost za odločanje na strani skupščine tožene stranke. Slednje je bilo v spornem primeru v celoti spoštovano. Kako oziroma na kakšen način bo skupščina nagrado in plačo določila, ni zakonsko predpisano oziroma določeno ter je prepuščeno odločitvi družbenikov (ki lahko to uredijo v družbeni pogodbi ali s sprejemom ustreznega sklepa na skupščini). Tudi v primeru sklenitve prvotne pogodbe o zaposlitvi z direktorjem v letu 2016 ni bilo že v samem sklepu skupščine določeno, kolikšno plačo bo zakoniti zastopnik prejemal, ampak je bil za sklenitev pogodbe in določitev plače (po sprejetem sklepu skupščine) pristojen predsedujoči. Do navedenih zatrjevanj se sodišče v izpodbijani sodbi ne opredeli, zato je v tem delu podana absolutno bistvena kršitev določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. S sprejetim sklepom pod točko 3 dnevnega reda je skupščina odločila, da se pristojnost za določitev nove plače in višine nagrade prenese na družbenika A. K. st. in M. L.. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da se je na takšen način zaobšlo elementarna pravila in načela upravljanje gospodarske družbe, saj o plači direktorja ne bo odločala skupščina, kar je pravno zmotno. Zanemari, da je način določitev plače v rokah družbenikov oziroma skupščine, ki z ustreznim sklepom odloči, kako se bo določila nova plača direktorja. Noben zakonski ali podzakonski predpis ne določa, da se lahko o višini plače direktorja odloča samo na skupščini, zato je v tem delu sodišče napačno uporabilo materialno pravo.

14Pritožba meni, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo v delu, kjer se je sklicevalo na določbo 221. člena ZGD-1. Dejstvo je, da se navedena zakonska določba nanaša na načelo enakega položaja delničarjev. Določilo 522. člena ZGD-1 določa, da se v družbi z omejeno odgovornostjo za postopek likvidacije, prenehanja po skrajšanem postopku, uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine smiselno uporabljajo določbe tega zakona o delniški družbi. Torej samo v teh primerih se v družbi z omejeno odgovornostjo uporabljajo določila o delniški družbi, ne pa tudi ostala določila zakona o delniški družbi. Določilo 522. člena ZGD-1 je jasno in ne dopušča druge možnosti razlage. Dejstvo namreč je, da se d.d. in d.o.o. razlikujeta tako močno, da razen teh izrecno navedenih določb ni mogoče z analogijo smiselno uporabiti nobene druge določbe o d.d. V konkretnem primeru so bili vsi družbeniki na sporni skupščini z dne 27. 6. 2018 obravnavani enako, in sicer so bili kriteriji za določitev glasovalnih pravic za vse družbenike identični - kot je razvidno iz družbene pogodbe tožeče stranke, dobi družbenik za vsakih dopolnjenih 58,42 EUR poslovnega deleža en glas (glej točko 4.11 družbene pogodbe). Dejstvo je, da je možnost vplivanja na končni izid pogojena z višino glasovalnih pravic. Tožeča stranka nima večine glasovalnih pravic, prav tako tudi nihče izmed ostalih družbenikov, tako da je rezultat vedno odvisen od volje večih družbenikov in ne zgolj enega. Glede na navedeno je ugotoviti, da do kršitve enakega položaja družbenikov v primeru obravnavane skupščine ni prišlo.

15Pritožba trdi, da v zvezi njegovega sprejema ni bilo kršenega nobenega prisilnega predpisa ali moralnega načela. Dejstvo je, da je samim družbenikom prepuščen način, kako bodo dogovorili novo plačilo direktorja, vsled česar predlagani način z določitvijo slednje po dveh družbenikih ni neveljaven ali nezakonit. Ne gre spregledati, da bi bil rezultat enak tudi v primeru, da bi družbeniki na skupščini odločali o konkretnih številkah, saj bi oba družbenika, torej A. K. st. in M. L. z obsegom svojih glasovalnih pravic takšen sklep izglasovala in tožeča stranka slednjemu ne bi mogla nasprotovati. Sodišče pri odločanju v celoti zanemari dejstvo, da odločanje o novi plači in višini nagrade za direktorja ni prepuščeno tretji osebi, ampak družbenikoma, ki imata večino v toženi stranki. Iz vsega že doslej navedenega izhaja, da predmetni sklep ni v nasprotju z zakonom ali ustavo, prav tako slednji ni v nasprotju z moralo ali javnem redu. V zvezi navedenega vprašanja bi sodišče moralo presoditi vsebino sklepa samega, ne pa okoliščine, v katerih je bil slednji izglasovan ali morebitni namen in motive, ki so družbenike vodili do sprejema takšnega sklepa. Sodišče se do predmetnega vprašanja ni opredelilo, ampak je podalo pavšalen zaključek, da je sklep v nasprotju z javnim redom, česar ni obrazložilo, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Prav tako individualna pogodba o zaposlitvi, ki je bila s sklepom št. 3 na skupščini dne 27. 6. 2018 v ostalem v celoti potrjena, vsebuje določilo, ki opredeljuje kriterije, ki jih je treba spoštovati pri opredelitvi višine nagrade. V zvezi s tem sklepom tudi ni bila kršena pravica do obveščenosti tožeče stranke in stranskega intervenienta, saj sta navedena na podlagi sklepa sodišča pridobila pravico do vpogleda v celotno dokumentacijo tožene stranke, tako tudi v pogodbo o zaposlitvi direktorja in višini njegove plače ter s tem kriterije za določitev le-te in nagrade. Sicer pa so na sami skupščini bili tudi pojasnjeni razlogi, zakaj bi direktorju pripadala višja plača in nagrada. Ni torej nobenih razlogov, da bi sodišče ugotovilo ničnost sklepa št. 3, sprejetega na skupščini dne 27. 6. 2018.

16Pritožba nadalje povzema, da je sodišče prve stopnje odločilo, da je ničen sklep pod točko 6 dnevnega reda skupščine z dne 27. 6. 2018, ki se nanaša na potrditev Pogodbe o prenosu poslovnega deleža z dne 29. 6. 2016 (v nadaljevanju: Pogodba). V zvezi te točke sodišče prve stopnje naprej ugotavlja, da slednja ni bila pravilno in pravočasno uvrščena na dnevni red, kar pa ne drži. Dejstvo je, da je bila s strani tožeče stranke predlagana razširitev dnevnega reda, ki jo je tožena stranka upoštevala ter predlagane razširitve uvrstila na dnevni red. V zvezi slednjih so bili s strani družbenikov podani nasprotni predlogi. Slednji so bili podani na sami skupščini, kar je v skladu z zakonskimi določili in jih je bila posledično skupščina tožene stranke dolžna uvrstiti na dnevni red. Dodati je, da ZGD-1 določa zgolj rok za razširitev dnevnega reda, ne določa pa rokov za podajo nasprotnih predlogov, vsled česar je ravnanje družbenika, ki nasprotni predlog poda na sami skupščini, zakonito ravnanje. Izpostaviti je, da pri t.i. nasprotnem predlogu ne gre za predlog, da skupščina sprejme določeno odločitev o neki zadevi, ampak za pravico družbenika, da ugovarja predlogu upravičenega predlagatelja in poda nasprotni predlog. Nasprotni predlog je lahko ne samo diametralno nasproten, ampak je lahko tudi predlog, ki se delno razlikuje od danega predloga. Bistveno je, da se navezuje na predlog upravičenega predlagatelja. Ker je nasprotni predlog lahko tudi diametralno nasproten predlogu, je ugotoviti, da so podani vsi pogoji, da se predlog O. S. šteje za nasprotni predlog in je drugačen zaključek sodišča napačen in materialno pravno zmoten.

17Kar se tiče vprašanja odsvojitve lastnega poslovnega deleža, slednje ni predmet tega postopka, vsled česar je neutemeljeno razglabljanje sodišča, da tožena stranka ni prerekala navedb glede zakonitosti samega prenosa. Dejstvo je, da bo o predmetnem vprašanju odločano v postopku naslovnega sodišča, ki se vodi pod I Pg 398/2018, zato je sodišče preseglo svojo nalogo, ko se je spuščalo v presojo navedenega.

18Pritožba meni, da je materialnopravno zmoten zaključek sodišča, da predstavlja ravnanje M. L., ki je glasoval o predmetnem sklepu, kršitev zakonske prepovedi, da iz lastnih poslovnih deležev ni glasovalnih pravic.

19Pritožba pojasni, da je lastni poslovni delež poslovni delež, ki je v lasti družbe. Slednje je bistveno za njegovo opredelitev - lastni poslovni delež ne more biti v lasti drugega družbenika, ampak zgolj družbe same. Dejstvo je, da lahko družba lastni poslovni delež odsvoji, pri čemer s trenutkom odsvojitve le-ta izgubi svojo specifičnost in postane poslovni delež, ki je po vsebini in obsegu pravic enak poslovnim deležem ostalih družbenikov. Povedano drugače, s trenutkom odsvojitve lastni poslovni delež kot tak preneha obstajati in se vzpostavi ″običajni″ poslovni delež (skupaj z glasovalnimi pravicami, ki iz njega izhajajo). Ugotoviti je, da je s trenutkom vpisa M. L. v sodni register kot lastnika in imetnika poslovnega deleža v višini 29,9999%, slednji pridobil vse pravice, ki mu iz lastništva takšnega poslovnega deleža pritičejo, vključno z glasovalno pravico. Nasprotni zaključek je tako napačen in bi sodišče (ob pravilni uporabi materialnega prava) moralo ugotoviti, da dejstvo, da je M. L. pridobil del lastnega poslovnega deleža, ne predstavlja oviro za izvrševanje njegovih upravljavskih upravičenj, vključno z glasovanjem na skupščini tožene stranke. Glede na navedeno ni podanega razloga za ničnost predmetnega skupščinskega sklepa.

20Pritožba trdi, da sklep pod točko 6 dnevnega reda tudi ni izpodbojen, ker sodišče prve stopnje napačno zaključuje, da sta o predmetnem sklepu glasovala dva družbenika, ki bi morala biti iz glasovanja izključena. Dejstvo je, da se v skladu z zakonskimi določbami družbeniku odvzame glasovalna pravica v primeru, kadar se glasuje o tem, da se on sam oprosti določene obveznosti ali o uveljavljanju zahtevka družbe proti njemu. Namreč, v predmetnih primerih bi lahko prišlo do kolizije interesov in situacije, ko bi družbenikovi osebni motivi narekovali njegovo odločitev (ki bi bila torej v nasprotju z interesi same družbe).V konkretnem primeru ni podanih pogojev za izključitev glasovalne pravice družbenikov - A. K. st. in M. L. Dejstvo je, da so družbeniki v okviru 6. točke dnevnega reda odločali o potrditvi Pogodbe, s katero je bil odsvojen del lastnega poslovnega deleža. Dejstvo je, da je bila sklenitev predmetne Pogodbo nujna, saj je sama družba potrebovala denarna sredstva za izvedbo predvidene sanacijo vzdrževalnih del. Vsi družbeniki so bili na prejšnjih skupščinah seznanjeni z dejstvom sklenitve Pogodbe, prav tako je bila vsem pojasnjena podlaga, ki je sklenitev takšne Pogodbe narekovala. V okviru sedaj sporne točke dnevnega reda so tako družbeniki zgolj potrjevali oziroma odločali, ali je bila Pogodba sklenjena v korist tožene stranke, ali ne. Torej je bil osnovni fokus na vprašanju, ali je s sklenitvijo Pogodbe bil dosežen cilj, ki si ga je družba zastavila. Posledično ne gre za vprašanje morebitnih obveznosti družbenika, zato ni bilo razloga za izključitev glasovalne pravice posameznih družbenikov. Vprašanje zakonitosti Pogodbe na podlagi tožbe drugega družbenika, v tem postopku stranskega intervenienta, je že predmet sodnega postopka. Dokler slednji ni zaključen, Pogodba šteje za veljavno in zakonito, zato sprejem sklepa, kot je bil predlagan v okviru nasprotnega predloga po 6. točki dnevnega reda, ne predstavlja sprejema sklepa, ki bi kakorkoli vplival na položaj družbe - tožene stranke, ali slednjega spreminjal. Dodati je, da se nasprotni predlog ni nanašal na vprašanje sodnega uveljavljanja odgovornosti zoper dva družbenika (kot to napačno povzema sodišče), ampak po svoji vsebini predstavlja zgolj vprašanje potrditve same Pogodbe. Tako ni podanih pogojev, da bi predmetni sklep štel za izpodbojnega.

21Nadalje pritožba ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v zvezi navedeno skupščino in sklepoma št 3 in št.6 skupščine presodilo, da je bila družbenikom s strani tožene stranke kršena osnovna družbeniška pravica do obveščenosti, kar je napačno. Pri odločanju ni upoštevalo dejstva, da je tožeča stranka na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Celje Ng 4/2017 z dne 30. 5. 2017, pridobila pravico do vpogleda v celotno dokumentacijo tožene stranke, pri čemer je slednjo uveljavljala in opravila obsežen vpogled preko revizorske družbe E. & Y.. Ob priliki izvedbe le-tega se je tožeča stranka lahko seznanila z vso dokumentacijo, med drugim tudi s pogodbo o zaposlitvi direktorja in višini njegove plače. Smiselno enako velja tudi za stranskega intervenienta - tudi slednji razpolaga s sodno odločbo, ki mu daje pravico do vpogleda, pri čemer le-to izvršuje, in sicer tudi preko svojega pooblaščenca. Glede na navedeno je izpostaviti, da tožeča stranka zatrjevane kršitve pravice do informacij in vpogleda v zvezi s skupščino z dne 27.06.2018 ne more utemeljiti (enako velja tudi za skupščino z dne 22. 10. 2018). Tožeča stranka je imela pravni naslov, ki ji je omogočal vpogled v vse listine tožene stranke (katerega je nenazadnje tudi izkoristila) in se je torej že pred samo skupščino seznanila z vsemi listinami. Navedenega dejstva opravljenega vpogleda tožeča stranka tekom tega postopka ni prerekala in ga je torej šteti za priznanega.

22Pritožba meni, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, katera vprašanja so bila postavljena in če bi, bi ugotovilo, da gre za pavšalna in z ničemer izkazana zatrjevanja, ki bi jih morala posledično zavreči, ne pa o slednjih vsebinsko odločati. Bistveno je, da so bila zapisana vsa vprašanja družbenikov, ki so se nanašala na zadevo in s tem zvezi podani odgovori, pri čemer sta bila z odgovori na določena vprašanja, kot npr. glede naložitve denarne kazni, glede pogajanj tožene stranke s tožečo stranka za odkup poslovnega deleža, tožeča stranka in stranski intevenient seznanjena tako že pred samo skupščino.

23Kot trdi pritožba, je tožeča stranka zgolj pavšalno zatrjevala, da ji je bila kršena pravica do obveščenosti, ker da niso bila dovoljevana vprašanja in da niso prejeli odgovorov na vprašanja (glej zapisnik o glavni obravnavi z dne 28. 3. 2019), brez torej ustrezne konkretizacije le-teh. Po določbi 7. člena ZPP morajo stranke navesti vsa dejstva, na katere opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek), po uradni dolžnosti pa sme sodišče ugotavljati le dejstva in izvajati dokaze, če imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (drugi odstavek). Zato lahko sodišče upošteva le dejstva, ki jih stranka navede, in izvede z njene strani predlagane dokaze za njihovo potrditev. Ker je sodišče prve stopnje samo dopolnjevalo trditveno podlago oziroma ugotavljajo dejstva, ki sploh niso bila zatrjevana oziroma, ker je dopustilo izvajanje dokazov glede nekonkretiziranih dejstev, je storilo kršitev razpravnega načela iz 7. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe ter storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka tako po 8. kakor po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, kar hkrati predstavlja kršitev ustavne pravice tožene stranke do neodvisnega in nepristranskega sojenja.

24Pritožba v zvezi s sklepi skupščine z dne 22. 10. 2018 trdi, da je v zvezi z izpodbijanim sklepom pod 2. točko dnevnega reda napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je v tem delu kršena pravica družbenikov do obveščenosti. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo izpostavila, da tožeča stranka zatrjuje kršitev pravice do obveščenosti v delu, ki se nanaša na postopek, v katerem je sama sodelovala in je torej o njem tudi sama (poleg tožene stranke) najbolje seznanjena. V kolikor je predmetni postopek pogajanj in prodaje pričela po drugem pooblaščencu ter pooblaščenca, ki jo zastopa v tem postopku in ki jo je zastopal na skupščini, o tem ni obvestila, slednje ne pomeni, da ji je bila pravica do obveščenosti kršena - gre za njuno notranje razmerje, ki na toženo stranko ne vpliva. Do predmetnih bistvenih zatrjevanj tožene stranke se sodišče ne opredeli, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ne drži zaključek sodišča, da družbeniki niso prejeli odgovorov na zastavljena vprašanja. Takšen zaključek je v nasprotju z listinami spisa (zapisnikom navedene skupščine), kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. in 15. točki 2. odst. 339. člena ZPP. Dejstvo je, da je iz zapisnika jasno razvidno, da so družbeniki prejeli odgovor na zastavljeno vprašanje glede tega, kdo je predlagatelj sklepa (direktor, ki je predlagal, da sklep obrazloži A. K. st., ki se je pogajanj udeležil). Kljub dejstvu, da drugih vprašanj, ki bi bila pravno relevantna, ni bilo podanih, je A. K. st. po pooblastilu direktorja družbe, glede na to, da je slednji sodeloval za toženo stranko v postopku poganjanj, pojasnil potek celotnih dotedanjih pogajanj, in sicer je bilo družbenikom podrobneje pojasnjeno.

25Pritožba meni, da sodišče prve stopnje neutemeljeno šteje omejitev razprave s strani predsedujočega za protipravno ravnanje. Dejstvo je, da tožena stranka v zvezi vodenja skupščine nima sprejetega poslovnika, prav tako nima takšnih določb v svoji družbeni pogodbi. Glede na navedeno je samo vodenje oziroma način le-tega prepuščen predsedujočemu (kot je to tudi primer vrstnega reda glasovanja o posameznih predlaganih sklepih). Dejstvo je, da je predsedujoči že na začetku skupščine pojasnil, kako bo skupščina potekala in je tako družbenike že predhodno opozoril na omejitev glede trajanja posamezne razprave. Pri tem pa sodišče zanemari, da nobene omejitve ni bilo postavljene v zvezi zastavljanja vprašanj -družbeniki pri tem niso bili omejeni in so lahko zastavili toliko vprašanj, kot so želeli.

26Pritožba v zvezi s 5. točko dnevnega reda trdi, da je sodišče prve stopnje napačno zaključuje, da je bilo s strani odvetnika V. B. zastavljeno vprašanje nelogičnosti med predlaganim sklepom in predlaganim izplačilom nagrade direktorju. Kot je iz zapisnika skupščine razvidno, gre zgolj za komentar, ki ne terja odgovora in torej predstavlja samo pripombo. Konkretno je bilo vprašanje zastavljeno s strani A. K. ml., in sicer ga je zanimala cena prodaje, na kar je prejel odgovor, da se bo prodaja izvršila po tržni ceni, zato je drugačen zaključek sodišča v nasprotju z dejanskim stanjem in listinami spisa, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

27Pritožba meni, da zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo s strani predsedujočega skupščine prepovedano zastavljati vprašanja, ne drži, saj je predsedujoči v celoti ravnal zakonito in smotrno ter v skladu s pooblastili predsednika skupščine. Njegova naloga med drugim je, da prepreči morebitne zlorabe s strani družbenikov in motenje reda na skupščini (podobno kot sodnik na glavnih obravnavah). Nemška teorija je glede vloge predsednika skupščine zavzela stališče, da ima lastne originarne pristojnosti, ki jih družbeniki ne morejo omejevati, on pa jih mora izpolnjevati. Pristojnosti predsednika skupščine so predvsem: dajanje predlogov sklepov na glasovanje, ugotovitev rezultata glasovanja, razglasitev sprejetih sklepov, podeljevanje oziroma odvzem besede družbeniku in preprečitev udeležbe na skupščini. Predsednik skupščine ima pooblastilo, da vodi razprave na skupščini, omejuje pravico do vprašanj in možnosti izjavljanja, podeljuje in odvzema besedo, predstavi predloge sklepov, vodi glasovanje in ugotovi, ali so sklepi bili sprejeti ali ne. Tudi njegove pristojnosti glede skrbi za red na skupščini so zelo široke in sežejo od individualnih opozoril do odstranitve motečih s skupščine. To vse velja ne glede na notranja pravila družbe.

28Pritožba izpostavlja, da je sodišče prve stopnje zaključilo, da je nična potrditev sklepov predhodne skupščine, kot je bila izglasovana pod točko 3 dnevnega reda skupščine z dne 22. 10. 2018. Taka presoja je zmotna in neutemeljena iz razlogov, kot jih je pritožba podala že v zvezi s sklepi skupščine z dne 27. 6. 2018.

29Pritožba zaključuje, da je ugotoviti, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, svojo odločitev pavšalno obrazložilo. Človekova pravica iz 22. člena Ustave RS sodišču nalaga, naj svojo odločitev obrazloži. Sodišče se mora z navedbami strank, tako dejanskimi kot pravnimi, seznaniti in se do njih, če so dopustne in za odločitev pomembne, v obrazložitvi sodne odločbe opredeliti. Sodišče se mora opredeliti do tistih pravnih stališč, ki so za presojo spora odločilna oziroma bistvena, kakor tudi do dejanskih navedb. Zahteva po zadostni obrazloženosti sodne odločbe je samostojna in avtohtona prvina pravice do poštenega sojenja, ki je del jamstev 22. člena Ustave. V konkretnem primeru je sodišče s pavšalno obrazložitvijo toženo stranko omejilo v njeni pravici do pritožbe, kar predstavlja kršitev njene ustavne pravice.

Presoja pritožbenega sodišča

30Pritožbeno sodišče v zvezi s pritožbenim očitkom, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in da se je sodišču prve stopnje tako pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in da je toženi stranki zato kršena pravica do poštenega sojenja , kot ji to pravico daje 22. člen Ustave RS, in se ta očitek zatrjuje skozi vso obširno pritožbo, meni, da se očitana kršitev sodišču prve stopnje ni pripetila.

31Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh bistvenih trditev pravdnih strank in obrazložilo svoje ugotovitve, tako da ni dvoma, da izpodbijana sodba ima razloge o odločilnih dejstvih, ni pa se bilo dolžno opredeljevati do vseh trditev pravdnih strank, ki za presojo glede na predmet tožbenega zahtevka niso odločilne, drugačno pritožbeno naziranje pa je zmotno.

32Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo pritožba vidi v tem, da iz zapisnikov skupščin dne 27. 6. 2018 in 22. 10. 2018 izhaja drugačno stanje oziroma zapisi, kot jih je povzelo sodišče, vendar je tudi ta očitek neutemeljen. Sodišče prve stopnje pravilno povzelo vsebino zapisnikov in le če bi temu ne bilo tako, bi se mu lahko očitala bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (″tehnično″ napačno povzeta vsebina), sodišče pa je na podlagi vpogleda v zapisnik in dokazne ocene ostalih izvedenih dokazov ugotavljalo, kako sta potekali skupščini, katera vprašanja so se postavljala na skupščini in kakšni so bili odgovori na skupščini ter ugotavljalo še sam potek skupščine in s tem ugotavljalo dejansko stanje, kar pa ne pomeni očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, temveč zgolj pritožbeni očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

33Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje ugotavljalo dejansko stanje mimo trditev tožeče stranke v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do obveščenosti po 305.členu ZGD-1, saj ne drži, da bi tožeča stranka zgolj pavšalno zatrjevala navedeno kršitev, temveč je navedla, katerih odgovorov ni prejela v zadosti konkretizirani obliki in tudi pojasnila, da je po njenem, kršena pravica do obveščenosti, ker je predsedujoči omejil pravico do razprave na skupščini in s tem onemogočil vsebinsko polne odgovore oziroma razpravo.

34Sodišče prve stopnje ni prekoračilo trditvene podlage strank in s tem ni storilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka (kršitev 7. člena ZPP) in posledično ni prikrajšalo tožene stranke v pravici do izjave in ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

35Obe pravdni stranki sta glede ugotavljanja poteka skupščin in postavljenih vprašanj v zvezi s točkami dnevnega reda predlagali zaslišanje strank in prič, sodišče prve stopnje je te dokazne predloge dopustilo in ko je ocenilo potek skupščine in vzdušja na skupščini (28. točka izpodbijane sodbe) se je opredeljevalo do trditev obeh strank (diametralno nasprotnih) glede vodenja skupščin , zapisovanja poteka skupščine in glede možnosti razpravljanja. Ni pa se s tem še opredelilo glede zatrjevane kršitve družbenika v pravici od obveščenosti skladno s 305. členom ZGD-1.

36Neutemeljeno je zatrjevanje pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbo v zvezi s 3.točko dnevnega reda: ″Individualna pogodba o zaposlitvi z dne 7. 6. 2016, sklenjena med družbo K. d.o.o. kot delodajalcem, in S. O. kot delavcem - direktorjem, se spremeni v 21. členu na način, da se plača direktorja določi na znesek, ki ga določita prokurist K. A. in M. L.; pogodbo z direktorjem pa sklene in podpiše predsednik skupščine. Spremenjena določba stopi v veljavo z dnem sprejema skupščinskega sklepa. Individualna pogodba o zaposlitvi z dne 7. 6. 2016, sklenjena med družbo K. d.o.o. kot delodajalcem, in S. O. kot delavcem - direktorjem, se v preostalem delu potrdi. Direktorju S. O. se prizna nagrada za uspešno delo v poslovnem letu 2017 v višini, katero določita prokurist K. A. in M. L.. Nagrada se direktorju izplača v 60-ih dneh po sprejemu skupščinskega sklepa na njegov transakcijski račun,″ zavreči, ker je bilo s strani S. na skupščini 22. 10. 2018 pojasnjeno, da sklep z dne 27. 6. 2018 ni bil realiziran in zato tožeča stranka naj ne bi imela več pravnega interesa za ničnostno tožbo v zvezi s sklepom točka 3 skupščine 27. 6. 2018.

37Na skupščini dne 22. 10. 2018 se je ne glede na pojasnila S., sklep o potrditvi sklepa z dne 27. 6. 2018 sprejemal in se je sprejel, tako da že zaradi tega ni mogel odpasti pravni interes za tožbo na ničnost skupščinskega sklepa z dne 27. 6. 2018 in še manj glede ničnosti sklepa pod 3. točko skupščine z dne 22. 10. 2018. Sodišče prve stopnje utemeljeno v tem delu ni zavrglo tožbe.

38Pritožbeno sodišče meni, da je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da sta sklepa skupščine z dne 27. 6. 2018, sprejeta pod točko 3 in pod točko 6 dnevnega reda nična. Pravilno je presodilo, da sta nična, ker sta v nasprotju z bistvom družbe.

39Pritožbeno razlogovanje, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je s sprejetjem sklepa pod 3. točko dnevnega reda skupščine 27. 6. 2018 kršena pravica do enakega obravnavanja družbenikov, ker se je sklicevalo na določbo 221. člena ZGD-1, ker da se te določbe ne sme smiselno uporabljati glede urejanj razmerij med družbeniki, in da velja zgolj za urejanje razmerij med delničarji, saj je določba 522. člena ZGD-1 jasna in predpisuje restriktivno, kdaj je možno določbe iz poglavja o delniški družbi uporabljati smiselno za razmerja v družbi z omejeno odgovornostjo, ni pravilno.

40Res določba 522. člena ZGD-1 določa, da se za postopek likvidacije, prenehanja po skrajšanem postopku, uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine smiselno uporabljajo določbe tega zakona o delniški družbi. S tem, ko tako določa, pa je treba ničnost skupščinskih sklepov presojati glede na določbo 390. člena ZGD-1¹, ki opredeljuje, kdaj so sklepi nični in pri tem izhaja iz ureditve v delniški družbi. Tako je sklicevanje sodišča prve stopnje na kršitev temeljnega načela iz 221. člena ZGD-1² pravilna in se sme smiselno uporabljati tudi za razmerja v družbi z omejeno odgovornostjo.

41Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je sklep pod 3. točko dnevnega reda v nasprotju s tretjo alinejo 390. člena ZGD-1, ker je v nasprotju z bistvom družbe, s tem ko konkretizacijo vsebine spremembe pogodbe o zaposlitvi za poslovodjo prepušča le dvema družbenikoma, ostale družbenike pa onemogoča, da bi se lahko o tem izjasnili ter jih postavlja v neenakopraven položaj.

42Obširno pritožbeno razlogovanje o tem, da gre zgolj za spremembo sicer že veljavne pogodbe o zaposlitvi in da je na enak način bila sprejeta osnovna pogodba o zaposlitvi in da so pravice poslovodje urejene v Kolektivni pogodbi dejavnosti, ne more izpodbiti pravilne presoje sodišča prve stopnje, da bi se moralo na skupščini družbenikov odločati o konkretni vsebini spremenjene pogodbe o zaposlitvi, nikakor pa na način, da skupščina pooblašča zgolj dva družbenika za konkretizacijo vsebine spremenjene pogodbe o zaposlitvi.

43Drži pritožbeni očitek, da bi tudi o konkretiziranih spremembah pogodbe o zaposlitvi odločali družbeniki, ki imajo v družbi večino glasov, vendar pa je odločilno, da družbenikom ni bilo omogočeno, da bi se odločalo na takšen način.

44Drži tudi, da je sodišče prve stopnje zapisalo, da se je odločanje o spremenjeni pogodbi o zaposlitvi prepustilo tretjim, kar pa ne pomeni, tako kot želi interpretirati pritožba, da bi ti bili izven kroga družbenikov, ampak je sodišče le poudarilo, da ne bi odločali vsi družbeniki.

45Glede 6. točke dnevnega reda skupščine 26. 7. 2018: ″Družba K. d.o.o. potrjuje Pogodbo o prenosu poslovnega deleža z dne 29. 2. 2016 pod št. SV 139/2016, kot zakonito in ekonomsko, smotrno in upravičeno ter naknadno podaja soglasje k odsvojitvi prej enotnega lastnega deleža, tako, da se pred 29. 2. 2016 enotni lastni delež razdeli v dva deleža v višini nominalne vrednosti, tako, kot je razdružen s pogodbo z dne 29. 2. 2016 in kot je sedaj vpisan v sodnem registru, torej na lastni poslovni delež v nominalnem znesku 16.183,43 EUR oziroma 8,1585% in na poslovni delež v nominalnem znesku 59.509,19 EUR oziroma 29,9999%, zato se posebni zastopnik družbe K. d.o.o. za zastopanje družbe v postopku tožbe zoper družbenika in prokurista A. K. st. in zoper družbenika M. L. ne imenuje, saj se K. d.o.o. odpoveduje vsem zahtevkom zoper oba navedena iz naslova sklenjenega pravnega posla razdelitve lastnega poslovnega deleža družbe in njegove zgoraj navedene odsvojitve,″ je sodišče prve stopnje presodilo, da je ničen iz dveh razlogov: - ker da pri tem predlogu sklepa, naj ne bi šlo za nasprotni predlog, ampak za vsebinsko povsem novo točko dnevnega reda, ker se predlaga odpoved družbe vsem zahtevkom zoper družbenika in na naknadno odobritev in odsvojitev lastnega deleža poslovnega deleža – ker je za odobritev prodajne pogodbe o prodaji lastnega poslovnega deleža glasoval M. L., ki to ne bi smel, saj iz lastnih deležev ni glasovalnih pravic.

46Res je, kar trdi pritožba, da je z nasprotnim predlogom mogoče predlagati drugačno vsebino prvotnega in pravočasno predlaganega skupščinskega sklepa, vendar pa se po mnenju pritožbenega sodišča mora z nasprotnim predlogom poskušati doseči le drugačno odločitev glede bistva prvotnega predloga, drugače bi res lahko šlo za novo točko dnevnega reda.

47Tožeča stranka je v zvezi z dnevnim redom skupščine za 26. 7. 2018, ki je ob sklicu bil sledeč: ″1. Imenovanje organov skupščine; 2. Sprejem letnega poročila za poslovno leto 2017 ter predlog za uporabo bilančnega dobička navedenega poslovnega leta; 3. Potrditev pogodbe o zaposlitvi direktorju in priznanju nagrade za uspešno delo ter določitev nove plače; 4. Razno″, predlagala dopolnitev dnevnega reda z naslednjo točko: ″Zoper družbenika in prokurista A. K. st. ter zoper družbenika M. L. se vloži tožba zaradi uveljavljanja neveljavnosti Pogodbe o odplačnem prenosu poslovnega deleža v družbi K. d.o.o. z dne 29. 2. 2016 št. SV 139/2016, za vračilo odsvojenega lastnega poslovnega deleža družbi ter za plačilo odškodnine za nastalo škodo, povzročeno z odsvojitvijo tega lastnega poslovnega deleža. Za posebnega zastopnika družbe K. d.o.o. za zastopanje družbe v postopku s to tožbo se imenuje družbenika M. B. mbH.″ K tej točki je podal nasprotni predlog družbenik in poslovodja tožene stranke O. S., ki je glasil tako, kot je bil sklep izglasovan.

48Pritožbeno sodišče meni, da je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je nasprotni predlog presegel vsebino odločanja po prvotnem predlogu sklepa, ki je bila v tem, da se vloži tožba zoper družbenika zaradi uveljavljanja neveljavnosti Pogodbe o odplačnem prenosu poslovnega deleža v družbi K. in za vračilo lastnega poslovnega deleža in za plačilo odškodnine, z nasprotnim predlogom pa se je želelo doseči več in sicer za nazaj potrditi Pogodbo o prenosu poslovnega deleža z dne 29. 2. 2016 št. SV 139/2016 kot zakonito in ekonomsko smotrno in upravičeno ter naknadno podajo soglasja k odsvojitvi prej enotnega lastnega poslovnega deleža in v tem delu ni mogoče več govoriti o nasprotnem predlogu in je zato pravilna materialno pravna presoja sodišča prve stopnje, da se je na skupščini odločalo o sklepu, ki ni bila pravočasno najavljen³ in je zato nima pravnih učinkov.

49Zmotno je nadaljnje stališče pritožbe, da iz razloga, ker teče pravda glede veljavnosti Pogodbe o prodaji lastnega poslovnega deleža, sodišče prve stopnje ne bi smelo odločati o tožbi na ničnosti sklepa št. 6 skupščine z dne 27. 6. 2018, saj v tem postopku sodišče odloča le o ničnosti ali izpodbojnosti skupščinskega sklepa glede na način odločanja o njem, ne pa ali je Pogodba veljavna ali ne. O tem se bo res odločalo v drugem postopku.

50Pritožba je neutemeljena tudi v delu, kolikor trdi,da je zmotno materialno pravno naziranje sodišča prve stopnje, da je sklep pod točko 6 skupščine z dne 27. 6. 2018 ničen iz razloga, ker je o njem glasoval družbenik Lukič, ker pritožba spregleda, da se je glasovalo o potrjevanju Pogodbe o prodaji lastnega poslovnega deleža, torej o stanju preden se je ta pogodba realizirala, tedaj pa Lukič iz poslovnega deleža, pridobljenim s to pogodbo še ni imel glasovalnih pravic, poslovni delež pa je bil še vedno lastni poslovni delež. Lastni poslovni delež pa niti družbi ne daje nobenih pravic⁴, torej tudi ne bodočemu kupcu, kršitev te določbe pa pomeni kršitev temeljnih načel družbe in so sklepi, sprejeti na tak način nični, ker so v nasprotju z bistvom družbe.

51Pritožbeno sodišče se ne more izjasniti glede stališča sodišča prve stopnje, da sta sklepa s skupščine 27. 6. 2018 sprejeta pod točko 3 in 6 tudi izpodbojna iz razloga, ker družbenikom niso bile dane potrebne informacije, saj se glede tega ni podrobno opredeljevalo potem, ko je ugodilo osnovnemu tožbenemu zahtevku na ničnost obeh sklepov. Pritožba pa ob izostanku razlogov za takšno opredelitev sodišča prve stopnje po nepotrebnem obširno navaja, kako so tožeči stranki bile dane vse potrebne informacije za odločanje na skupščini.

52Pritožbeno sodišče glede na pojasnjeno, da šteje za materialnopravno pravilno presojo sodišča prve stopnje glede ničnosti sklepov pod 3. in 6. točko skupščine 27. 6. 2018 in ob enakih razlogih, ki jih je sodišče prve stopnje podalo za ničnost sklepa pod 3. točko dnevnega reda skupščine 22. 10. 2018 in zaradi enakih pritožbenih razlogov, šteje, da so ti pritožbeni razlogi neutemeljeni in je pravilna presoja sodišča prve stopnje, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku pod V. točko izreka izpodbijane sodbe.

53Pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z dajanjem informacij družbenikom pred sprejemanjem sklepov na skupščini 22. 10. 2018, saj iz zapisnika skupščine (B6 listina v spisu) izhaja, da sta tožeča stranka kot družbenik in stranski intervenient kot družbenik terjala pojasnila pred sprejemanjem sklepa pod 2. točko in odgovor ni dal poslovodja, temveč družbenik K. st., ni pa tožeča stranka prejela odgovora, kako daleč je postopek pogajanj, čeprav je predlog sklepa glasil: ″Potrdi se postopek pogajanja in nakupa poslovnega deleža družbenika M..″ Tožeča stranka je glede na vsebino sklepa, o katerem se je odločalo na skupščini, upravičeno terjala odgovor na vprašanje, kako daleč so pogajanja, pa ga od poslovodje ni prejela pred glasovanjem. Podrobno informacijo, ki jo je podal K. st. potem, ko je sklep že bi sprejet, pa ni mogoče šteti kot informacijo, ki je bila potrebna za odločanje pred sprejetjem sklepa.

54Pritožba poskuša dokazati nepomembnost vprašanj, ki jih je na skupščini postavljala tožeča stranka v zvezi z 2. točko dnevnega reda skupščine 22. 10. 2018, ker je tožeča stranka tista, ki se je pogajala s toženo stranko, vendar pa je tako stališče napačno, saj družbeniki smejo postavljati vprašanja tudi glede tistih zadev, ki jih sicer poznajo, niso pa prepričane, če jih poznajo po stanju pred odločanjem na skupščini.

55Pritožba neutemeljeno nadalje očita, da je v zvezi s 5. točko dnevnega reda na skupščini 22. 10. 2018 sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da družbeniku, stranskemu intervenientu, ni bil podan odgovor, po kakšni ceni se bo prodajala nepremičnina, ker iz zapisnika izhaja drugače in je bilo pojasnjeno, da po trži ceni, kar je sodišče prve stopnje ugotovilo (31. točka izpodbijane sodbe), vendar pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da takšen odgovor ne ustreza standardu zadostne obveščenosti pred odločanjem o konkretni točki dnevnega reda.

56Sodišče prve stopnje je res neutemeljeno štelo, da je tožeči stranki pravica do obveščenosti bila kršena z vodenjem skupščine, ko je predsedujoči omejeval razpravo na maksimalno dve minuti.

57Odločilno za presojo je ali je bila tožeči stranki in ostalim družbenikom kršena pravica do obveščenosti⁵ in ni dvoma, da je do tega prišlo, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje in je pravilno presodilo, da sta zato sklepa, sprejeta na skupščini 22. 10. 2018 pod 2. in 5.točko dnevnega reda izpodbojna skladno z določbo drugega odstavka 395. člena ZGD-1⁶.

58Pritožba izreka o stroških konkretno ne izpodbija, preizkus po uradni dolžnosti pa ni pokazal morebitnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti niti zmotne uporabe materialnega prava.

59Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo tožene stranke glede izpodbijanih I., II. , IV., V., VII., VIII. in IX. točke izreka sodbe zavrnilo in v tem obsegu potrdilo izpodbijana sodbo (353. člen ZPP).

60Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP). Odgovor na pritožbo ni prispeval k razjasnitvi zadeve niti k odločitvi pritožbenega sodišča, zato mora tudi tožeča stranka sama nositi svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 155. člena ZPP).

¹ Določba 390. člena ZGD-1 se glasi: ″Sklep skupščine je poleg primerov, določenih v prvem in drugem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 343. člena, v 363. členu in drugem odstavku 368. člena tega zakona, ničen tudi: - če je bil sprejet na skupščini, ki ni bila sklicana v skladu z drugim odstavkom 295. člena tega zakona, ali če je bila pri sklicu kršena prva, druga ali četrta alineja prvega odstavka 296. člena tega zakona, ali če skupščina ni bila sklicana v skladu s četrtim do šestim odstavkom 296. člena in prvim odstavkom 297. člena tega zakona, razen če so se zasedanja skupščine udeležili vsi delničarji ali so bili veljavno zastopani; - če ni potrjen v skladu s prvim in drugim odstavkom 304. člena tega zakona; - če ni združljiv z bistvom družbe ali če je po svoji vsebini v nasprotju s tistimi določbami tega zakona, ki se uporabljajo izključno ali pretežno za zaščito upnikov družbe ali so sicer v javnem interesu; - če je po svoji vsebini v nasprotju z moralo ali javnim redom; - sklep skupščine iz 378. člena tega zakona je ničen, če v šestih mesecih po njegovem sprejetju sklep o povečanju osnovnega kapitala in izvedba povečanja osnovnega kapitala nista vpisana v register; ta rok ne teče, dokler pred sodiščem teče postopek zaradi uveljavljanja ničnosti ali izpodbojnosti.″
² Določba 221. člena ZGD-1 se glasi: ″Organi družbe morajo delničarje ob enakih pogojih enako obravnavati.″
³ Drugi odstavek 509. člena ZGD-1 se glasi: ″Če skupščina ni pravilno sklicana, lahko veljavno sprejema sklepe le, če so navzoči vsi družbeniki.″ Tretji odstavek 509. člena ZGD-1 se glasi: ″Določba prejšnjega odstavka velja tudi za sklepe o zadevah, ki niso bile najavljene na način, predpisan za sklic, vsaj tri dni pred zasedanjem skupščine.″
⁴ Določba četrtega odstavka 506. člena ZGD-1 se glasi: ″Družba ne more uresničevati pravic iz lastnih deležev.″
⁵ Določba prvega odstavka 305. člena ZGD-1 se glasi: ″Poslovodstvo mora na skupščini dati delničarjem zanesljive podatke o zadevah družbe, če so potrebni za presojo točk dnevnega reda. Na vprašanja delničarjev z isto vsebino lahko da podatke v skupnem odgovoru. Pravica do obveščenosti velja tudi za pravna in poslovna razmerja družbe s povezanimi družbami.″
⁶ Določba drugega odstavka 395. člena ZGD-1 se glasi: ″Ne glede na 2. točko prejšnjega odstavka je sklep skupščine vedno izpodbojen, če je bila v zvezi s sprejetjem sklepa kršena delničarjeva pravica do obveščenosti iz 305. člena tega zakona″